Shranjevanje digitalnih informacij in dostopnost le-teh v prihodnosti
Objavljeno: četrtek, 27.9.2007
Marko Hrovatič, RSH, d.o.o.
Dr. Timotej Kodek, Avtenta.si
Vsakomur, ki se zanaša na digitalne naprave, in to smo danes že prav vsi, grozi nevarnost, da se mu bodo podatki pokvarili ali pa jih bo celo izgubil. Ustvarjanje in shranjevanje digitalnih informacij je tako preprosto, da se preveč zanašamo na to, da se bodo te informacije preprosto in v celoti ohranile tudi na daljši rok. Prav hitro se lahko zgodi, da bodo računalniške datoteke – od fotografij naših najdražjih do tajnih vojaških dokumentov – izginile, se poškodovale ali pa postale neberljive.
Problem je za povprečnega uporabnika digitalnih naprav neviden, čeprav občasno zelo očiten – izbruhne, kadar se nam pokvari trdi disk ali ko naš priljubljeni e-poštni servis online preneha delovati in vsa naša sporočila popelje v večna lovišča. Take izgube podatkov so lahko prave osebne katastrofe. So morda taki scenariji začetni simptomi krize, ki se nam vse bolj bliža? Če dolgoročno ne moremo zaupati programski in strojni opremi, s katero ustvarjamo in shranjujemo informacije, je vse naše delo v nenehni nevarnosti. Izguba podatkov pa ni očitna samo takrat, ko nam odpove trdi disk ali ko imamo gramofonske plošče, nimamo pa gramofona. V primerjavi s klasičnim pismom ali fotografijo digitalna vsebina ni neposredno dostopna in razumljiva končnemu uporabniku. Če hočemo videti digitalno fotografijo ali prebrati digitalni Wordov dokument, seveda potrebujemo tudi programsko opremo, ki binarne podatke, torej ničle in enice, pretvori v končno obliko. Skozi zgodovino smo se srečevali s poskusi shranjevanja podatkov, ki so po navadi pomenili shranjevanje fotografij, pisem in drugih dokumentov »nekam na varno«. Številna osebna pisma vojakov iz prve svetovne vojne so po zaslugi vztrajnih prizadevanj ljudi, ki so želeli ohraniti zgodovino, še vedno dostopna, po drugi strani pa se lahko samo vprašamo, koliko od milijonov elektronskih sporočil, ki jih pošiljajo ameriški vojaki iz Iraka, bo dostopnih čez stoletje.
Shranjevanje podatkov na več mestih hkrati
Marko Hrovatič iz podjetja RSH, d. o. o., v katerem se s sistemskimi in podatkovnimi storitvami na področju računalništva ukvarjajo že od začetka 90. let, nam je zaupal svoj pogled na dostopnost današnjih digitalnih vsebin v prihodnosti. »Kaj bo čez 20 let, je težko napovedovati, vsekakor pa se bodo sedanji podatki tako ali drugače ohranili tudi do takrat. Predvidevamo, da bo shranjevanje šlo še bolj v smeri shranjevanja na različna diskovna polja, na primer NAS, SAN, in v podatkovne shrambe, kjer bodo podatki razporejeni po več podatkovnih centrih. Tudi nosilci se bodo vseskozi spreminjali, zato je predvsem za končne uporabnike priporočljivo, da spremljajo razvoj le-teh in svoje podatke vsake toliko časa prenesejo na nove nosilce. V kratkem to pomeni predvsem prehod na Blu-Ray ali HD DVD. S tem si bodo zagotovili ohranitev podatkov in združljivost za vnaprej. Pri nosilcih napovedujem tudi množičnejšo dostopnost flash pomnilnika – ključi USB velikih kapacitet in v nekaj letih nadomestitev klasičnih diskov s t. i. diski flash-based.«
XML – čarobna rešitev?
O datotečnih formatih, v katerih bi bilo dolgoročno najbolje shranjevati podatke, Hrovatič meni: »Iskanje univerzalnega formata poteka že vse od začetka računalništva in slednjega še niso oziroma nismo našli. XML je najbliže temu, vendar ima svoje pomanjkljivosti. Seveda lahko z njim opišemo vse, vendar se struktura dokumenta XML med različnimi proizvajalci programske opreme razlikuje. Če samo pogledamo, kake težave se pojavljajo pri standardizaciji poslovnih dokumentov v XML, vidimo, da XML ni čarobna rešitev za vsakogar. Pomemben korak v tej smeri so Microsoft Office Open XML, ki je trenutno v postopku standardizacije ISO in IEC, in spletne storitve XML.«
Shranjevali bomo strukturirane elektronske informacije
Glede dolgoročnega shranjevanja digitalnih informacij smo govorili tudi z dr. Timotejem Kodekom iz podjetja Avtenta.si, kjer se intenzivno ukvarjajo z varnim shranjevanjem podatkov: »Nobenega dvoma ni, da se bo količina hranjenih digitalnih podatkov v prihodnjih letih strmo povečevala. Kot kažejo trendi in napovedi mednarodnih analitikov IT, se bo v naslednjih letih zelo povečala količina hranjenja strukturiranih elektronskih informacij, vezanih na sisteme, kot so sporočilni sistemi – e-pošta, podatkovne baze in informacijski sistemi v podjetjih. Že do leta 2010 naj bi količina hranjenja tovrstnih strukturiranih vsebin prerasla hranjenje 'klasičnih' datotek.« Dr. Kodek dodaja: »Vprašanje berljivosti in dostopnosti tako enih kot drugih vsebin pa je po našem mnenju bolj kot s tehnologijo povezano z organizacijo same hrambe. Formati zapisa, kot je denimo .pdf, ki so zapisani danes, bodo zagotovo berljivi tudi čez 20 let, saj gre za standardizirane in široko uveljavljene formate. Pri strukturiranih vsebinah je vprašanje berljivosti nekoliko drugačno, saj je v neposredni povezavi s sistemom, ki je informacije ustvaril, na primer MS Exchange, SAP, server SQL ...«
Prebijanje skozi nepregledno množico podatkov
»Povsem drugo vprašanje je, ali bo uporabnik iz velike množice informacij znal najti želene elektronske vsebine. To zahteva visoko raven urejenosti organizacije v smislu hrambe, zato menimo, da se bodo ljudje v prihodnje odločali za ponudnike, ki jim bodo na podlagi pogodb o zagotavljanju storitev omogočali zanesljivo hrambo pomembnejših digitalnih vsebin. To bo zagotavljalo tako berljivost kot tudi dostopnost vsebin po preteku daljšega časovnega obdobja, ki bo lahko tudi veliko daljše od 20 let,« zagotavlja dr. Kodek.
Priporočila slovenske arhivske zakonodaje
Na vprašanje, v katerih podatkovnih formatih bi bilo najbolje shranjevati podatke, dr. Kodek odgovarja: »XML je brez dvoma eden od široko uveljavljenih formatov, ki ima prednost, da lahko v sebi združuje različne vrste avdiovizualnih vsebin. Dolgoročno gledano ima format XML vsekakor zelo svetlo prihodnost, saj se uporabnikom prek transformacij XSLT lahko prikazuje tudi prek internetnih brskalnikov. Izbira pravega formata ima več plati, odvisno od narave vsebin, ki jih želimo dolgoročno hraniti. Poleg že omenjenega formata XML menimo, da bo za hranjenje besedilnih informacij zelo uporaben standardiziran format zapisa PDF/A, ki predstavlja format PDF, namenjen dolgoročni hrambi. Za slike je standardiziran format TIFF, za videovsebine pa formata MPEG-4 in MPEG-2. Taka so tudi priporočila iz Enotnih tehnoloških zahtev v okviru slovenske arhivske zakonodaje, ZVDAGA, ki podajajo navodila za dolgoročno hranjenje elektronskih informacij. Formati, zajeti v teh zahtevah, namreč sledijo evropskim smernicam, kar je nekakšno zagotovilo, da so formati resni.«
Priprava za prihodnost
Dr. Kodeka smo povprašali tudi o ponudbi podjetij, specializiranih za varno shranjevanje podatkov: »Stalna skrb za varnostne kopije in predvsem obnovitev podatkov zahteva poleg sistema tudi zadolženega strokovnjaka za to področje, kar je visok strošek glede na količino dela. Ena od novih storitev Avtente.si z višjo dodano vrednostjo se imenuje 'varno shranjevanje podatkov', ki uporabnikom ponuja več vrst varne hrambe, odvisno od zahtev in želja. V najenostavnejši obliki je to le varno shranjevanje datotek z lokalnega diska. Napredne možnosti hranjenja pa omogočajo shranjevanje celotnih strežniških sistemov, baz podatkov in podatkov iz naprednih poslovnih aplikacij, na primer SAP ipd. Kopije so v po vseh standardih opremljenih varnih prostorih Telekoma Slovenije, kar uporabnikom zagotavlja obstojnost informacij ves čas trajanja pogodbenega razmerja z Avtento.si. Poleg varnostnega kopiranja pa v Avtenti.si razmišljamo veliko širše in nameravamo že jeseni na trgu ponuditi akreditirano storitev hrambe elektronskega gradiva, ki bo v skladu z vso arhivsko zakonodajo ZVDAGA. Infrastruktura zagotavlja hrambo na treh varnih lokacijah hkrati, v Mariboru, Ljubljani in Kopru, tovrstno arhiviranje pa ima poudarek na zagotavljanju celovitosti, avtentičnosti in dolgoročne obstojnosti digitalne informacije, kar je za podjetja uporabno tudi na sodišču oz. pred vsemi uradnimi organi.«
Svetla prihodnost arhiviranja
»Predvidevamo, da bodo arhivske storitve v prihodnosti v podjetjih nekaj povsem običajnega. Menimo, da bo moralo vsako resno podjetje imeti urejeno področje varnega hranjenja podatkov in zakonsko skladnega arhiviranja dokumentov. Večini podjetij se bo bolj splačalo najeti zunanje storitve, t. i. outsourcing, kot da bi vso potrebno infrastrukturo in pravila hrambe vzpostavljala sama,« zaključi dr. Kodek. Marko Hrovatič, RSH, d. o. o.:
»Za končne uporabnike je priporočljivo, da spremljajo razvoj in svoje podatke vsake toliko časa prenesejo na nove nosilce.«
Dr. Timotej Kodek, Avtenta.si:
»Predvidevamo, da bodo arhivske storitve v prihodnosti v podjetjih nekaj povsem običajnega.«
|