Vrste intervjujev za delo
Objavljeno: torek, 09.9.2008
Na zaposlitvenih intervjujih ni nič nenavadnega, da se skupina kandidatov istočasno sooči s komisijo več spraševalcev.
Klasični individualni, skupni individualni in skupinski intervjuji so na splošno najbolj uporabljene metode selekcije, s katerimi delodajalci ocenjujejo kandidate za delo v živo. Obstaja pa še kopica »nenavadnih« vrst intervjujev za zaposlitev.
Vrste intervjujev glede na število prisotnih udeležencev:
Individualni intervju
To je najbolj razširjena oblika zaposlitvenega intervjuja. Na njem sta prisotna kandidat in spraševalec. Spraševalec po navadi pripravi časovne termine za vsakega kandidata tako, da se ti ne srečajo oz. prihajajo na intervju v sosledju.
Skupni individualni intervju
Tu gre za istočasno povabilo večjega števila kandidatov na skupni individualni intervju z enim spraševalcem. Uspeh v takšnih situacijah pogosto sloni na istih strategijah, kot so uporabljene na individualnih intervjujih, vendar pa je izziv v tem, da se kandidati sami izločujejo med seboj. Ta metoda se po navadi uporablja pri iskanju prodajnega kadra, ocenjujejo se vaše prodajne veščine.
Skupinski intervju
Nekatera podjetja opravljajo intervjuje s kandidati skupaj z izbranimi člani kolektiva – s komisijo, prisotni so na primer vodja kadrovanja, vodja oddelka, kjer je prosto delovno mesto, in morebitni prihodnji tesni sodelavec kandidata. Kandidat mora biti na takšnih razgovorih sposoben ustreznega očesnega kontakta z vsemi spraševalci – najprej z moderatorjem intervjuja, potem tudi z drugimi spraševalci. Takšna oblika intervjuja je za spraševalce zelo koristna, saj lahko po intervjuju med sabo razpravljajo o kandidatu. Velikokrat se uporablja za opravljanje t. i. stresnih intervjujev, kjer lahko vprašanja »dežujejo« kandidatu v »rafalih«.
Skupni skupinski intervju
Istočasno se skupina kandidatov sooči s komisijo več spraševalcev. Na tem, najkompleksnejšem tipu intervjuja, veljajo vse značilnosti skupnega individualnega in skupinskega intervjuja.
Vrste intervjujev glede na namen uporabe:
Primarni (spoznavni) intervju
To je prvo soočenje kandidata in delodajalca, ki velikokrat tudi zadošča, da se delodajalec na podlagi njega odloči za izbiro ustreznega kandidata.
Sekundarni intervjuji
Uporabljajo jih podjetja, ki želijo temeljito preveriti ustreznost kandidatov, da se tako izognejo morebitni izbiri napačnega kandidata. Lahko je določen le za ožji izbor kandidatov ali pa morajo vsi kandidati iti skozi celoten postopek. Po navadi se na njih podrobneje ocenjujejo sposobnosti in veščine kandidatov, ki so potrebne na delovnem mestu. Velikokrat morajo kandidati opraviti tudi psihometrične teste, ki so del selekcijskega postopka.
Informativni intervju
To je intervju, kjer odprto delovno mesto ni neposredno v igri. Njegov namen je, da organizator intervjuja – iskalec dela – zbira informacije za načrtovanje svoje kariere. Velikokrat je oseba, s katero opravljate informativni intervju, izkušen strokovnjak, po katerem se iskalec zgleduje, ali pa kadrovik, ki je pripravljen iskalcu nuditi informacije glede prihodnjih načrtov zaposlovanja v svojem podjetju.
Drugi, alternativni tipi intervjujev
Poleg klasičnih vrst intervjujev obstaja še kopica »nenavadnih« vrst intervjujev za zaposlitev. Od teh postaja pri kadrovikih vedno bolj priljubljen telefonski intervju, medtem ko se nekateri drugi tipi intervjujev uporabljajo le v posebnih primerih (intervju med kosilom, stresni intervju …). O njih boste več izvedeli v knjigi Kako uspešno iskati zaposlitev? v poglavju o intervjujih.
Telefonski intervju
Verjetno poznate rek »Čas je denar«. Eden od vedno bolj uporabljenih načinov, da kadroviki prihranijo čas, je, da ocenjujejo kandidate kar prek telefona. Tako lahko na zelo hiter način zožijo izbor kandidatov, ki jih bodo povabili na osebno srečanje. Zaradi tega je dobro, da imate kopijo svojega življenjepisa in vseh drugih dokumentov, ki so pomembni v zvezi z vašim iskanjem dela, vedno na dosegu blizu telefona.
Zastavljena vprašanja so lahko povsem enaka kot tista na klasičnem razgovoru, razlika je le v tem, da vas spraševalec ne vidi. Če v tistem trenutku, ko vas pokličejo, telefonskemu intervjuju ne morete posvetiti dovolj časa, raje predlagajte drug primeren časovni termin.
|