|
• Vpogledi v kariere

Z Angelskimi keksi do uveljavitve v Evropi

Objavljeno: sreda, 12.9.2007

Dr. Angelika Mlinar Dr. Mlinar s svojimi Angelskimi keksi.

M.D.: Ste koroška Slovenka, ki je svojo pot iz podeželskega okolja v svet tlakovala predvsem z izobrazbo. Je bil to vedno vaš cilj? Ste čutili, da ne želite ostati doma?
A. Mlinar: »Za večino koroških Slovenk in Slovencev je bila Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu odskočna deska iz primarnega, kmečkega okolja v terciarni sektor. Že od malega sem se zavedala, da je izobrazba moja edina pot do življenja, ki si ga želim. Matura na gimnaziji in nato študij. Sicer sem rada odraščala na deželi, v majhni vasici, vendar sem si že kot najstnica želela več intelektualnih izzivov. Pravzaprav sem že kot najstnica vedela, da si želim živeti v mestu. Vesela sem, da so mi pri izpolnjevanju moje želje ob strani stali tudi starši. Če te starši v mladih letih ne podpirajo in ti ne omogočijo ustrezne izobrazbe, je verjetnost, da uspeš uresničiti svoje ambiciozne načrte, zelo majhna.«

M.D.: Vaša kariera je potekala zelo hitro in bleščeče. Ste naredili kakšno napako, ki jo danes obžalujete, ali naleteli na kakšno oviro, ki je niste uspeli premagati?
A. Mlinar: »Uspešna kariera je nekaj zelo relativnega. Nekatere stvari, ki se na zunaj zdijo odlične, lahko osebi, ki jih dosega, pravzaprav sploh ne prinesejo zadovoljstva. Zagovarjam preudarno napredovanje. S svojimi dosedanjimi izkušnjami in dosežki sem zadovoljna, kljub temu da ni šlo vedno vse po načrtih. Verjamem, da se stvari zgodijo ob svojem času, takrat, ko si nanje pripravljen. Najpomembneje je, da se moramo za stvari, ki jih želimo doseči, vedno znova truditi. Mislim, da je vztrajnost najbolj odločilna veščina oziroma vrednota, ki jo lahko posameznik ima na poti do izpolnitve svojih želja.«

M.D.: Trenutno živite v Ljubljani, pred tem pa ste bivali že v številnih mestih v Evropi, študirali in doktorirali ste celo v ZDA. Vam ustreza slovenska majhnost ali vas morda omejuje?
A. Mlinar: »Mislim, da je dobro, da v življenju izkusiš vse, majhnost vasice in velikost ameriških mest. Vsaka izkušnja te obogati in poveča tvoje poznavanje življenja in ljudi, ne nazadnje tudi posla. Zaradi svojih koroških korenin lahko iskreno priznam, da sem prišla zelo rada nazaj v Slovenijo. Živeti v slovensko govoreči okolici, kjer lahko uporabljaš slovenščino tako v poslovnem kot tudi zasebnem življenju, je prav zaradi izkušenj v mladosti zame še vedno nekaj zelo prijetnega. Rada sem v Ljubljani, kjer imam zelo udobno in lepo življenje. Res pa je tudi, da sem po naravi zelo radovedna, rada imam spremembe in izzive, zato se mi vsake toliko časa zazdi Ljubljana premajhna. Že nekaj mesecev zato živim nekako med Dunajem in Ljubljano.«

M.D.: Pri šestintridesetih letih ste obrnili hrbet mednarodni pravniški karieri in se posvetili svojemu konjičku, ki ste ga spravili v okvir podjetja. Od kod navdih?
A. Mlinar: »Res je. Takrat sem se podala iz pravniških vod v pekarstvo. Vedno sem rada pekla – za svoje sodelavce, svoje bližnje. S svojimi keksi sem jim velikokrat polepšala dan in to da človeku posebno zadovoljstvo. Že nekaj časa sem si želela ustvariti nekaj povsem izvirnega in svojega, zato sem se tudi zaradi prigovarjanja svojih prijateljev odločila za realizacijo te zamisli. Moja želja po nečem posebnem in svojem je bila očitno dovolj močna, da sem jo izpolnila.«

M.D.: Izjavili ste, da je življenje prekratko, da bi se ukvarjali s stvarmi, ki vas ne veselijo. Ali vas vaše prejšnje delo in zaposlitev nista veselila?
A. Mlinar: »Moja izobrazba in tudi moja poklicna pot sta se odvijali po poteh mednarodnega prava in dela v mednarodnem okolju. Zelo rada sem delala za vse svoje delodajalce, še posebno za Evropsko komisijo. Kljub temu je nastopil trenutek, ko je tisti del mene, ki si želi spoznavati različne življenjske stvarnosti, prevladal. Zato sem se tudi odločila, da takrat – pred dvema letoma – ne nadaljujem svoje poklicne poti z Evropsko komisijo, ampak uberem drugo pot. Za začetek vsakega posla je potreben ves človek in veliko energije. Prepričana sem bila, da bom svoj konjiček spremenila v prepoznavno znamko, česar sem se lotila z vso resnostjo in temu posvetila ves svoj čas.«

M.D.: Vaš izdelek je ročno izdelano pecivo iz najkakovostnejših sestavin, tržite pa ga pod imenom Angelski keksi, pecivo, pečeno z ljubeznijo. Kakšen je pravzaprav poslovni model, ki je za tem?
A. Mlinar: »Poslovna zamisel tega izdelka je preprosta: najboljši izdelek z zdravimi sestavinami v lepi embalaži, ki je darilo zase ali svoje najdražje, takrat, ko želimo sebi ali komu drugemu podariti nekaj posebnega, izbranega okusa in privlačnega na pogled.«

M.D.: Čeprav svojih izdelkov ne oglašujete, ste vedno bolj prepoznavni. Je vzrok res v tem, da so keksi pečeni z ljubeznijo ali je vzrok v premišljeni gradnji blagovne znamke?
A. Mlinar: »Mislim, da je uspeh blagovne znamke Angelski keksi sestavljen iz več delov: dober proizvod iz najboljših sestavin, lepa embalaža in zgodba osebe, ki stoji za znamko. Najbrž ni veliko ljudi, ki bi bili pripravljeni v nekem trenutku tako korenito spremeniti svoje življenje.«

M.D.: Kakšne so vaše kapacitete, kdo vam največ pomaga, s kom sodelujete? Se je težko znajti na slovenskem trgu? Ali delujete tudi mednarodno?
A. Mlinar: »Kljub temu da se izdelki ne oglašujejo množično, se dober glas o njih očitno širi, saj sem s pekarno, s katero sodelujem, pravzaprav dosegla mejo kapacitet. Sem torej že na stopnji, ko se dogovarjam z drugimi pekarnami, ki mi bodo lahko zagotovile večjo proizvodnjo pod enakimi pogoji, kot so bili keksi izdelani do zdaj, to je ročno in skrbno, zato sem pri izboru poslovnega partnerja še posebno previdna. Projekt Angelski keksi je zelo obsežen. Tesno in skoraj vsak dan sodelujem z veliko ljudmi: grafiki, tiskarji, peki, tudi z računovodskimi servisi in marketingom ter seveda najpomembnejše – s strankami. Nikoli se mi ni zdelo težko znajti se na slovenskem trgu. Tako sodelovanje s poslovnimi partnerji in strankami ni težko, mi je v velik užitek. Če imaš pravi izdelek in delo opravljaš s srcem, je pol že narejenega. Večina prodajnih dejavnosti se dogaja na slovenskem trgu, kjer se mi obeta večji razvojni korak. Sodelujem pa tudi z mestom Celovec, ki kupuje moje proizvode s prilagojeno embalažo za darila za božični čas. Cilji za prihodnost pa so seveda še bolj ambiciozni.«

M.D.: Kakšni so vaši cilji s podjetjem, kje vidite Angelske kekse čez pet in deset let?
A. Mlinar: »Cilj je, da postane moja blagovna znamka keksov prepoznavna in uveljavljena v Evropi. To je sicer ambiciozen cilj, a mislim, da je nujno treba imeti sanje in se truditi, da se uresničijo.«

M.D.: Ali se še vidite v pravniških vodah? Morda kje v tujini?
A. Mlinar: »Po duši in izobrazbi sem pravnica in bom to najbrž tudi ostala vse življenje. Tako kot so Angelski keksi projekt mojega srca, pravniško delo na mednarodnem področju izpopolnjuje moj intelektualni jaz. Ker sem s svojimi keksi dosegla neki dober razvoj poslovanja, sem se pred kratkim ponovno podala tudi na področje mednarodnih migracij na Dunaju.«

"Tako kot so Angelski keksi projekt mojega srca, pravniško delo na mednarodnem področju izpopolnjuje moj intelektualni jaz."