Novinarji
Objavljeno: ponedeljek, 27.11.2006
Miro Petek
Grega Repovž
Valentin Areh
V Vpogledih, naši redni rubriki, v kateri vam vsak mesec predstavimo kariere uspešnih, vam tokrat predstavljamo tri uspešne novinarje z zelo različnimi življenjskimi in kariernimi zgodbami. Predstavljamo vam Mira Petka, nekdanjega koroškega dopisnika časnika Večer, predsednika Društva novinarjev Slovenije Gregorja Repovža ter znanega vojnega dopisnika in avtorja nekaterih uspešnih knjig Valentina Areha. Njihove kariere vam predstavljamo v nadaljevanju.
Miro Petek
"Posameznik potrebuje za uspeh zaupanje vase in v tisto, kar počne, ustrezno znanje, pridobljeno bodisi v šolah bodisi s prakso, ter tudi kanček sreče"
Kariera.
Miro Petek se je začel z novinarstvom resneje ukvarjati že na začetku študija. Na ta način je v praksi preizkušal tisto, kar se je naučil na fakulteti za novinarstvo, hkrati pa je bil takrat to tudi razmeroma dober zaslužek. Delal je za Mladino, pisal za Nedeljskega, Večer, 7D, delal na jutranjem programu nacionalnega radia in še bi se kaj našlo. Po končani fakulteti je odšel za dopisnika Večera na Koroško, kjer je bil zaposlen vse do odhoda v politiko. V novinarstvu ga je vselej zanimalo iskanje in razkrivanje tistega, kar so drugi hoteli prekriti. Zato je razkril vrsto tranzicijskih zgodb v koroški regiji, načel problem denacionalizacije grofov Thurnov, zaradi česar je prišlo do moratorija in novelacije zakonodaje, prejel je obe nagradi, ki »obstojata« na področju novinarstva, to je Jurčičevo nagrado in nagrado Društva novinarjev Slovenije.
Zanimivo.
Dva tedna je delal na londonskem Guardianu, kjer je spoznaval, kako poteka novinarsko delo v uglednem in vplivnem časopisu, ki ga bere ves svet. Na Zahodu je medijska industrija seveda bolj razvita in časopisi več vlagajo v kader in medijsko infrastrukturo. »Preiskovalni novinar na Guardianu tudi po mesec ali več ne objavi članka, ko pa razkrije kakšno zadevo, je to zelo odmevno in citirano tudi v drugih medijih,« pravi Miro Petek. Vsa Slovenija ga je spoznala, ko sta ga pred domom v Mežici leta 2001 napadla neznanca in ga skoraj ubila. Po dolgotrajni, a uspešni rehabilitaciji, se je odločil vstopiti v politiko. Postal je poslanec v Državnem zboru na listi SDS. Storilcev krutega napada še vedno niso obsodili. O novinarski svobodi v Sloveniji pravi: »Absolutne svobode seveda ni nikjer, na novinarje skušata vplivati kapital in politika. To velja tako za zakrnele diktature kot zgledne demokracije. Vprašanje je le, koliko novinarji na to pristajajo in koliko si skušajo to svobodo priboriti. V tem svetu vsak pritisk na novinarje v najbolj zakotni vasi postane globalen, zato se novinarski ceh ob raznih pritiskih ne sme zapirati vase, novinarji se ne smejo zatekati v samocenzuro, temveč morajo to sporočati javnosti.«
Razmišljanje.
Internet ima gotovo velik vpliv na tiskane medije, ki z internetom ne bi smeli tekmovati, ampak bi morali to prednost izkoristiti. Tiskani medij mora internet izkoristiti kot prednost, ne kot konkurenco. V svetovnem novinarstvu je to prvi spoznal ravno Guardian, ki ima odlični spletni časopis Gurdian Unlimited. Kako postati uspešen novinar? Enotnega recepta za uspešno novinarstvo in uspešnega novinarja ni. Gre za splet različnih dejavnikov, predvsem pa naravnanosti posameznika, ki se mora vprašati, kaj v novinarstvu hoče. Nekateri so uspešni in slavni s pisanjem v rumenem tisku, drugi so skoraj neopaženi z dobrimi teksti v resnih medijih, ki ima manjši doseg. Gre za preference posameznika, ki se odloči za novinarsko pot. Sam sem užival v preiskovanju in razkrivanju zgodb, v zadovoljstvo mi je bilo, da so ljudje to radi prebrali in da so bile zgodbe odmevne. Sebe kot novinarja nisem nikoli postavljal v prvi plan. Kako prepoznate sposobnega človeka? Najlažje je to prepoznati v osebnem pogovoru. V svojem poklicnem delu sem se pogovarjal z več tisoč ljudmi in za ljudi imam kar dober občutek. Hitro ločim, kdo je odkrit, kdo sposoben in kdo blefer. Vaš najboljši karierni nasvet? Stalno izobraževanje in trdo delo.
"Vedno težje usklajujem čas za družino, prosti čas in službo. Razpet sem med Koroško in Ljubljano, z ženo se včasih srečava kar v Ljubljani. Premalo se posvečam rekreaciji in športu, kar mi manjka, saj sem bil v mladosti aktiven športnik. Priznati moram, da sem imel kot novinar več prostega časa, politika namreč diktira zelo hud tempo. Ob prostem času rad kolesarim, pozimi smučam, najraje pa vzamem v roko kakšno dobro knjigo."
Grega Repovž, Mladina
"Novinarji najraje pišejo komentarje, a najboljši komentar je v resnici dober podatek."
Kariera.
Gregor Repovž je kot novinar začel delati že v srednji šoli. Po pisanju za srednješolski časopis je pisal še za politični tednik Mladina. Med študijem je delo bolj ali manj prekinil, leta 1995 pa je postal novinar dnevnika Delo. Začel je na notranjepolitični redakciji, kjer je ostal dolga leta. Počasi je napredoval od novinarja začetnika do novinarja komentatorja, kar je najvišja neuredniška novinarska funkcija. Medtem je leta 2001 postal predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) za dve leti, po preteku teh dveh let, pa so mu novinarski kolegi zaupali še mandat za naslednja štiri leta. Ravno v teh dneh je zaradi sprememb na medijskem trgu in zaradi povabila uredništva ter poslovodstva političnega tednika Mladina sprejel delovno mesto odgovornega urednika tega tednika, kjer začne z delom v sredo, 1. novembra 2006.
Zanimivo.
Usmeritev v novinarstvo je bila povsem plod naključij, v srednješolskih časih ga je na Mladino povabil eden od takratnih urednikov tega političnega tednika. Za Mladino je postal zanimiv po tistem, ko je kot srednješolski novinar doživel prepoved svojega srednješolskega časopisa. Takrat in tudi kasneje ni pričakoval, da bo postal in kasneje tudi ostal novinar. Repovž meni, da se slovenski novinarji glede na pogoje dela lahko primerjajo s tujimi. Slovenske medijske hiše so po velikosti v primerjavi z najboljšimi v tujini majhne, resni tedniki, denimo, v Nemčiji štejejo kar trikrat toliko ljudi kot najbolj resen dnevnik v Sloveniji, znotraj teh razmer pa Revož meni, da »so slovenski novinarji kakovostni in profesionalni«. »Tudi v Sloveniji imamo nekaj novinarjev, ki so izjemno dobri,« še dodaja Grega Repovž.
Razmišljanje.
Svoboda novinarjev se po svetu meri s tem, koliko novinarjev je ubitih, zaprtih, kolikim so kršene osnovne pravice poročanja. S tega vidika so novinarji v Sloveniji prav gotovo svobodni, je pa svoboda novinarskega dela zelo omejena v več medijih in medijskih hišah, ker so mediji razumljeni kot tisti, ki so zelo pomembni, če želi nekdo dobiti oziroma obdržati oblast. Zelo težko bi rekel, da je trenutna situacija glede novinarskega dela normalna. Kapital si skuša podrediti medije. Kakšen vpliv ima na pišoče medije internet? Internet razumem kot neko obliko informacijskega vira. Mediji so tisti, ki naredijo selekcijo, internet pa se mi zdi kot papir. Vse, kar je natiskano na papirju, še ni medij, enako je s tem, da vse, kar je na internetu, tudi ni medij. Pričakujem, da se bodo razvili pravi mediji, tisti, ki zagotavljajo pravo selekcijo. Prihod interneta je povzročil neka neravnotežja, vendar bo na koncu prav poplava neselekcioniranih informacij pripeljala do želje uporabnikov interneta, da izberejo vire, ki jim bodo zaupali selekcijo. Dejstvo je, da imajo z internetnimi izdajami vsi mediji izgube, to razumejo kot naložbo v prihodnost, kot nekaj kar moraš storiti, ni pa to neka zadeva, ki bi prinašala velike dobičke. Seveda si lahko veliki mediji privoščijo majhno izgubo, so pa ekipe majhne. Ekipe slovenskih internetnih medijev so enako velike kot uredništva internetnih medijev v tujini, ki so ekipe zmanjšali predvsem z vidika manjšanja stroškov. Kako postati uspešen novinar? Če bi tak recept obstajal, bi bil napisan že pred več stoletji in bi sedaj vsi delali po njem. Ker takšnega recepta ni, je večina uspešnih karier odvisnih od naključij, osebnostnih lastnosti, dobrih mentorjev, znanja ter veščin. Tudi faktor sreče ni nepomemben. Zelo so pomembni mentorji, saj sem imel možnost videti veliko dobrih novinarjev, ki niso uspeli, saj niso imeli dobrih mentorjev, ki bi jih učili, kako rasti kot novinar.
"Če bi obstajal recept, kako postati uspešen novinar, bi bil napisan že pred več stoletji in bi sedaj vsi delali ravno po tem receptu. Ker takšnega recepta ni, je večina uspešnih karier odvisnih od naključij, osebnostnih lastnosti, dobrih mentorjev, znanja ter veščin. Faktor sreče ni nepomemben."
Valentin Areh, POP TV
"Ne verjemite v srečo, verjemite v lastno znanje in trdo delo."
Kariera.
Valentin Areh je leta 1991 kot vojni dopisnik iz Hrvaške začel pisati za Revijo Obramba in časnik Slovenec. Do leta 1995 je za omenjena medija kot vojni dopisnik poročal z območij vojne na Hrvaškem in v BiH. Leta 1994 je imel v BiH prvič priložnost delati za tuj medij, za britansko televizijo Sky News. Februarja 1996 je postal novinar komercialne televizije Pop TV in poročal s kriznih žarišč v BiH (1996), Izraela (1996, 1997) in vojne na Kosovu (1998, 1999). Na Kosovu je delal tudi za italijanski komercialni televiziji Chanalle 5 in Italia Uno ter za ameriško televizijo CNN. Od leta 1999 dela kot zunanji sodelavec za agencijo Associated Press Televison News (APTN). Leta 1999 je poročal z območij vojne v Makedoniji, leta 2000 z območij vojne v Čečeniji in leta 2001 iz Afganistana, kjer je sodeloval še s televizijo Discovery Channel. Leta 2002 ga je agencija Associated Press skupaj s snemalcem Pop TV Simonom Pavlinom kot člana ekipe 16 producentov, dopisnikov, snemalcev in tehnikov, nagradila s posebnim ekipnim priznanjem za doseganje poslovne odličnosti. Leta 2003 je za Pop TV poročal z območij vojne v Iraku. Leta 2004 je poročal s prizorišča terorističnih napadov v Istanbulu.
Zanimivo.
Leta 1997 je diplomiral iz zgodovine in sociologije, leta 2004 je pridobil naziv magistra znanosti, končuje doktorski študij s področja menedžmenta kakovosti. Napisal je štiri knjige: Afganistan (2002), Sadam Husein Al Tikriti (2004), Kri v puščavskem pesku (2004) in Strukturalna analiza elektorskih volitev v ZDA (2005). Leta 2004 ga je italijanska televizija Italia Uno uvrstila med deset mladih in najbolj prodornih vojnih dopisnikov. »Če besedno zvezo 'svoboda novinarjev' razumemo zelo široko, v smislu, da lahko novinar svobodno poroča o problemih, ki se mu zdijo aktualni za javnost, potem lahko trdimo, da so slovenski mediji in novinarji svobodni,« meni Areh. »Povsem razumljivo je, da politiki ali druge interesne skupine skušajo vplivati na delo novinarjev, jih omejevati ali nanje vršiti določen pritisk, od posameznega novinarja ali medija pa je odvisno, v kakšni meri bo uveljavil lastno avtonomijo,« pravi Areh. »Menim, da so dobri novinarji tudi svobodni in nasprotno, le svobodni novinarji so lahko tudi dobri novinarji,« še dodaja.
Razmišljanje.
V splošni oceni kakovosti se slovenski mediji z vidika voditeljstva, menedžmenta procesov, strateškega načrtovanja, menedžmenta človeških virov in usmerjenosti k uporabniku, s tem pa v ključnih rezultatih uspešnosti delovanja, nikakor ne morejo primerjati z najboljšimi mediji v tujini. Razlogi so številni in kompleksni, sovpadajo z družbenimi, ekonomskimi in političnimi razmerami pri nas. Slovenske razmere so zaznamovane z obdobjem tranzicije. Treba je vedeti, da se je profesionalno, sodobno novinarstvo v razvitih demokracijah razvijalo zadnjih 40 let, v Sloveniji zadnjih 15 let. Koncepti menedžmenta kakovosti v najboljših tujih medijih temeljijo na načelih menedžmenta celovite kakovosti (Total Quality Management), v slovenskih medijskih hišah pa še vedno prevladujejo koncepti birokratskih oblik organizacije dela. Le redko lahko zasledimo tudi uporabo modernih orodij menedžmenta kakovosti. Kakšen vpliv ima na pišoče medije internet? Vpliv interneta se vedno bolj povečuje in predstavlja pomembno orodje za dosego kakovostnih informacij. Govorimo o pozitivnem vplivu. To, kar se zdi pomembno izpostaviti, je predvsem sposobnost novinarja, da razume dimenzije interneta, hkrati pa je sposoben kakovostne selekcije informacij, ki so dostopne prek interneta. Za kakovostno novinarsko delo so nujne izključno zanesljive, kredibilne informacije. V kolikor znanja takšne selekcije nimamo, potem lahko govorimo o negativnem vplivu interneta.
"Sposoben posameznik ima boljšo vizijo in strategijo, pozna poslanstvo in cilje, je odločen, vztrajen, požrtvovalen, samozavesten, vedno pripravljen učiti se, zagovornik sprememb in izzivalec status quo položaja, dober sporazumevalec in timski delavec ter ima občutek odgovornosti za človeka, družbo in interese skupnosti."
|