|
• Vpogledi v kariere

Inovativnost

Objavljeno: ponedeljek, 26.9.2005

Peter Florjančič, Elisabeth Arden, Coco Chanel, L'oreal, Babcock, Dunhill, Kodak, Fuji …:
Izumiteljstvo je najbolj nevarna reč: najprej so izumitelji, potem igralništvo, delnice in šele nato mafija. 

Zanimivost
Peter Florjančič, izumitelj iz Bleda, je 60 let živel v tujini, v mondenih letoviščih Monte Carlo, St. Moritz, v svetovnih metropolah New York, London, Paris in še kje. Imel je 5 državljanstev: nemško, avstrijsko, francosko, slovensko in jugoslovansko. Sedaj ima samo še avstrijsko in slovensko. Trideset let je preživel po najboljših hotelih na svetu, hiše pa je imel v Monte Carlu, Firencah, Davosu, Garmisch Partenkierchnu, štiri leta je preživel v avtomobilih, tri leta na vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji. Izumitelj namreč potrebuje za svoje delo mir in lepo, brezskrbno življenje. Izumitelj se ne sme obremenjevati s tem, kaj bo jutri jedel. Vedno mora delati, vse od začetka do konca mora narediti v enem letu. V enem letu mora biti izdelek perfektno narejen in plasiran na trg. V Monte Carlu, kamor je odšel na dopust za 14 dni, kasneje pa je tam ostal celih 15 let, ga je financiral sam egiptovski kralj Faruk. V 60. letih je ustvaril 400 izumov, od tega jih je bilo 42 dobrih, svetovno uspešnih. Imel je devet podjetij ter restavracijo. Delo je tako dobilo 1500 ljudi, z njegovo iniciativo pa je nastalo tudi 100 manjših podjetij, med katerimi so nekatera krepko zrasla. Na Bled se je vrnil zato, ker je svoji mami obljubil, da bo tukaj umrl.

Kariera
60 let je delal za svetovno znana podjetja, kot so Kodak, 3M, Agfa, Fuji, Elisabeth Arden, Dunhill, L'oreal, Ferrero. V Franciji je dobil nagrado združenja Parfumerie de France, v Avstriji pa je dobil Državno nagrado za embalažo, za podjetje Dr. Oetker je namreč naredil embalažo za bonbone. Leta 1957 je izumil airbag, ki pa ga ob takratni tehnologiji še ni bilo mogoče uporabljati. Za svoj prvi patent – statve za tkanje – je dobil 100.000 mark, največ denarja, 1,5 milijona nemških mark pa je zaslužil s strojem za plastiko, ki ga je naredil za podjetje Babcock. Izumil je tudi okvirčke za diapozitive. Za teden dni dela je zaslužil 10.000 nemških mark. Ko je prodal licenco, mu je pripadlo 250.000 nemških mark. Pred kratkim je končal z nekaterimi izumi. Izumil je mikrobazen, bazen za enega človeka ter čokolado Top, ki jo bodo proizvajali v Nemčiji. Napisal je knjigo Skok v smetano, v kratkem pa bo v Mariboru predstavil svetovno novost.  

Razmišljanje
Trenutno so najbolj zanimivi novi produkti za turizem. Tisti, ki tega ne bodo imeli, bodo propadli. Če Slovenija ne bo imela novih produktov, bo celotna panoga propadla. Turizem bo moral služiti pravim gostom, ne pa popotnikom. Pred drugo svetovno vojno je bil Bled z Opatijo in Monte Carlom eden od najbolj mondenih krajev v Evropi. Imel je celo več postelj kot Monte Carlo. Vendar pa je pri nas vse težko; v Sloveniji nikogar ne zanima, kaj bo, vse je preveč politično. Na Bledu bo drugo leto kriza, saj tu ni znanih gostov, ki bi jih oblegali fotografi. Pred drugo svetovno vojno so na Bled hodile tudi 'kronane' glave. Zadnjič sem v nekem hotelu opazoval goste, ki so si naročili pivo, zraven pa so jedli sendviče iz nahrbtnika. To za Bled niso pravi gosti. Gostov, ki so prej hodili na Bled, ni več.

"Možgane moraš imeti vedno napete. Vedno moraš delati, delati, delati. Danes imam možgane tako razvite, da imam o stvari, o kateri razmišljam, tridimenzionalno predstavo. Stvar narišem na papir, vse mere pa mi potem sodelavec nariše na računalnik in naredi simulacijo. Vse poslovne stike pa lahko vzdržujem preko interneta."

Violeta Bulc, Vibacom:
Primarni nosilec zametka vsake inovacije je posameznik, ki si upa izzivati in biti izzvan, ki zna poslušati in zagovarjati svoje ideje.

Zanimivost
Violeta Bulc je lastnica in direktorica podjetja Vibacom d.o.o., neposredno zadolžena za pridobivanje poslov in operativno izvedbo projektov pri strankah. Odlikujejo jo dolga leta bogatih izkušenj doma in v tujini na področju vodenja podjetij, strateškega razvoja, inovativnih modelov, metodologij in razvojnih zgodb, telekomunikacij, informatike ter elektronskega poslovanja. Bogate izkušnje produktivno prenaša tudi na razvoj podeželja in nerazvitih področij doma in v tujini. V okviru podjetja je našla poslovni izziv v razvoju metodologije za prestrukturiranje podjetij za povečevanje njihove vrednosti, pripravi podjetij na uvajanje sprememb in uvajanju novih tehnologij v poslovne procese. V ta namen je razvila metodologijo MABSR – Methodology for Acceleration of Business Systems. Vzporedno je razvila tudi sistem izobraževanja za vrhnji in srednji menedžment po konceptu participativnega modela, ki vodilnim omogoča, da spremljajo najnovejša spoznanja in metode dela na področju menedžmenta, novih tehnologij in znanja. V okviru podjetja razvija tudi orodja diagnosticiranja kondicije poslovnih ekosistemov, upoštevajoč organsko sestavo podjetja, ter skupaj s partnerji model E3HRMR, ki predstavlja model za optimalno izrabo človeških virov, sestavo timov in nosilcev razvojnih zgodb.

Kariera
Strokovno kariero je začela v DHL Systems v ZDA, jo nadaljevala kot direktorica Sektorja za poslovanje z operaterji v Telekomu Slovenije in izvršna podpredsednica Telemacha, dokler se ni ustalila na mestu ustanoviteljice in direktorice uspešnega svetovalnega podjetja Vibacom d.o.o. Diplomirala je na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, izobraževanje pa nadaljevala na magistrskem študiju na Golden Gate University v San Franciscu in na šoli IEDC-Bled. V oktobru 2003 je za metodologijo MABS dobila zlato priznanje za poslovno inovacijo. Leto kasneje je, kot soavtorica metodologije Segmentacija akterjev poslovnega ekosistema, kot novega modula MABSR-metodologije, prejela srebrno priznanje za poslovno inovacijo. V letošnjem letu je prejela bronasto priznanje za poslovno inovacijo za projekt E3HRMR. Za isti projekt je prejela tudi diplomo nacionalnega izbora za inovacije v letu 2004.

Razmišljanje
Inovativnost je poslovni proces, ki za razliko od že ozaveščenih procesov ne temelji na načinu dela, ampak na miselnih vzorcih. Je miselni proces, ki je vezan na človeka, njegove talente, obnašanje in znanje, predstavlja pa ključni vzvod za povečevanje vrednosti podjetja in/ali ustvarjanje dobička. Postaja osrednji vir razlikovanja med podjetji in pridobivanja konkurenčnih sposobnosti.
Slovenija. Za učinkovito črpanje inventivnih predlogov je za Slovenijo ključnega pomena usklajeno in sistematično delovanje najrazličnejših inštitutov, interesnih skupin, zbornic, združenj in projektnih skupin. Inventivne predloge je mogoče črpati iz številnih diverzificiranih mrež intelektualnega kapitala, ki so podprte s kristalizacijo optimalnih rešitev za dolgoročni razvoj. Torej: inovativnost kot proces pred vse nas postavlja izzive, ki jim bomo kos le, če se bomo učinkovito povezovali in preko močnega socialnega kapitala usmerili skupne ključne sposobnosti v razvoj konkurenčnih prednosti na družbenem in podjetniškem nivoju.

"V Sloveniji obstajajo posamezniki, ki so inventivni, ki mislijo drugače kot povprečneži. Vendar je žal premalo sistemov, ki bi znali dovolj dobro izkoristiti njihovo iznajdljivost oziroma vzpostaviti inovacijo, še posebej poslovno, kot vrednoto. Na tej podlagi primanjkuje kritične mase in kolektivne zavesti za ustvarjanje dodane vrednosti."

Vital Verlič & Katja Škoberne, OpenAd.net:
Malokdo v Sloveniji ima mrežo stikov, ki bi mu omogočala, da zlahka pride do pravih ljudi, podjetij, ustanov. Tu je prostor za organizirano pomoč. K vsakemu poslu pa bi pripomogla tudi inovativnost.

Vitak Verlič opravlja delo izvršnega kreativnega direktorja v oglaševalski agenciji FUTURA DDB Ljubljana. Po študiju arhitekture je pridobil status oblikovalca vizualnih komunikacij v svobodnem poklicu. Njegova poklicna pot se vrti okoli oglaševalske agencije FUTURA, ki jo je ustanovil leta 1989 skupaj s še dvema partnerjema. Futura je kmalu pridobila sloves ene najboljših agencij zadnjega desetletja 20. stoletja v Sloveniji in ta sloves ponesla tudi čez meje, z osvojitvijo treh naslovov Agencija leta nove Evrope. Leta 1993 je pričela sodelovanje z mednarodno ogleševalsko verigo DDB in leta 1995 je sledila ustanovitev agencije Futura DDB v Zagrebu. V letu 2000 je podjetje uspešno izpeljalo združitev s kreativnim butikom Idea Company in pridobilo večinski delež v spletnem podjetju Profano/Innovatif. V novem tisočletju je Futura še bolj nekompromisno pričela osvajati naslove za agencijo leta, tako na nacionalnih kot mednarodnih (GD) festivalih. V zadnjem desetletju je Vital verlič kot kreativni direktor s svojimi sodelavci prejel vel kot dvesto nagrad na festivalih od New Yorka, Londona, Epice, Creste; Pinacla, Portoroža do Ljubljane. Zadnja leta kot "brand architect" veliko lasa posveča svetovanju slovenskim gospodarstvenikom na področju snovanja, razvoja in upravljanja z blagovnimi znamkami. Še vedno je zaljubljen v oglaševanje. Idejo za OpenAd je dobil pred desetimi leti ob selitvi agencije in jo začel aktivno razvijati leta 2002.

Katja Škoberle je del otroštva preživewla v ZDA, kjer je že kazala veliko zanimanje za oglaševanje. V Jugoslavijo se je vrnila v poznih najstniških letih, odločena, da se bo izobraževala na tehničnem področju, ki bi ji omogočilo delo po celem svetu. Po študiju na Fakulteti za elektrotehniko je od leta 1993 do 1996 delala kot direktorica projektov v oglaševalski agenciji Tovarna vizij. Od leta 1996 do 2002 je bila avtorica in voditeljica oddaje Cik-Cak na TV Slovenija. Leta 2003 se je pridružila podjetju OpenAd.net, spletni platformi za prodajo idej. Je avtorica številnih člankov o komunikacijah in občasna predavateljica.

Razmišljanje
Inovativno je vse tisto, kar omogoča, da se v življenju lažje in bolj osredotočamo na bistvene stvari. Svet. V svetu naju je kot inovacija v marketinškem smislu najbolj navdušil iPod, sicer pa trenutno biotehnologije, ki nadomestijo delovanje poškodovanih živčnih končičev, ki omogočajo gibanje ali sluh po možganski kapi ali drugih poškodbah. Slovenija. Inovativnost pogosto spodbujata želja po izogibanju naporom ter želja po drugačnosti; tega v Sloveniji ni na pretek. Po drugi strani pa je veliko podjetniškega duha, ki bi moral rojevati tudi inovativnost. Morda tudi jo, pa ne vidimo, da bi priplula na površje in se realizirala. Dejstvo, da so se v večini družb ukinili ali pa radikalno skrčili razvojni oddelki, prav tako ne prispeva k dvigu inovativnosti. Predvsem pa je inovatorstvo stanje duha in potrebuje plodna tla in spodbudno okolje.

"Od inovacij, ki se porodijo, večina nima ne realnega trga ne možnosti za uspeh; šele ko si bomo upali predstaviti tudi tiste ideje, ki niso nujno zmagovalne, bomo imeli priložnost med njimi izbirati tiste, ki bodo osvojile svet."