Finančniki

Objavljeno: ponedeljek, 26.6.2006

V pretekli številki smo vam predstavili uspešne "karieriste" s področja medijev, danes pa se posvečamo finančnikom. Čeprav se redno pojavljajo na gospodarskih straneh časopisov, jih splošna javnost velikokrat ne prepozna. Ker gre za uspešne posameznike, pa smo jih povprašali za njihove recepte, kako postati nekdo izmed njih. Čeprav za finančnike velja nek stereotip, da ne poznajo šale in so dolgočasni, naši sogovorniki niti približno niso takšni. Le poglejte!

Simon Mastnak, svetovalec uprave Ljubljanske borze:
"Veliko pozornosti je potrebno nameniti stalnemu izobraževanju in izpolnjevanju znanja."

Zanimivo
Simon Mastnak je začel kazati interes za finance v zelo rani mladosti. Pravi, da se je začelo z ogledi filmov, kot sta na primer Wall Street (z Martinom Sheenom) in Kolo sreče (z Eddijem Murphyjem). K borzništvu ga je pritegnila velika dinamika področja, saj se na omenjenem področju praktično vsak dan spreminjajo tako tečaji delnic kot tudi znanje s tega področja. Visoka je tudi merljivost rezultatov, saj je zelo lahko dokazati, če si na tem področju dober. Trg je neizprosen pokazatelj; dobri ostanejo na površju, medtem ko slabši potonejo. O tem, kako usklajuje čas za službo, družino in hobije, pravi: "Med tednom mi služba vzame skoraj ves razpoložljivi čas. Preostanek porabim predvsem za hobije in prijatelje. Običajno gre za kratko rekreacijo ali branje leposlovnih knjig. Med vikendi je časa več. Sobote so običajno namenjene nogometu. Sem strasten navijač Liverpoola in spremljam praktično vse tekme preko televizije v ljubljanskih športnih barih. Dvakrat sem si v letošnji sezoni tekmo ogledal tudi v živo."

Kariera
Med leti 1994 in 1999 je študiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Maja leta 1999 se je zaposlil v Banki Zasavje kot finančni analitik, kjer je ostal do konca leta 2001. Januarja 2002 se je zaposlil na Ljubljanski borzi in najprej opravljal delo analitika. Sodeloval je pri pripravi statistik borze, pri izračunu in razvoju indeksov ter oblikovanju podatkov v tako imenovanem "imeniku vrednostnih papirjev". Po sodelovanju na nekaterih posebnih projektih (prenova spletnih strani borze, sodelovanje z borzami JV Evrope, vzpostavitev sistema kriterijev likvidnosti) je sredi leta 2005 postal svetovalec uprave za strateška vprašanja. Glavnina njegovega dela je namenjena razvoju domačega trga (privabljanje novih produktov na borzo in povečevanje likvidnosti na borzi z organizacijo promocij produktov, s katerimi se trguje na borzi). Po reorganizaciji in odhodu nekaterih vodilnih ljudi z borze je junija 2006 postal direktor sektorja za razvoj in marketing. Gre za nadgradnjo nalog, ki jih je opravljal že kot svetovalec uprave. Sektor pa neuradno posluje v sedanji sestavi že od začetka letošnjega leta.

Razmišljanje
"O tem, ali se pravi vodja rodi ali se da to priučiti, menim, da je resnica verjetno nekje vmes. Pomemben vpliv ima skupek lastnosti posameznika, ki jim običajno pravimo 'karakter'. Sposobnost iz sebe in iz sodelavcev iztisniti maksimum je odvisna predvsem od tega, ali je vodja pripravljen in sposoben zaupati in omogočiti drugim dovolj svobode, da se lahko izkažejo. Tega se je zelo težko priučiti, na drugi strani pa se je možno priučiti nekaterih metod dela, kot je npr. celoten sistem postavljanja ciljev, merjenja uspešnosti izpolnitve ter oblikovanje ukrepov za izboljšanje procesov, ki so za delo vodje zelo pomembni. Pomembna je tudi sposobnost postavljanja prioritet. Nalog je namreč vedno (pre)več. Tako velikokrat ravno pravilno postavljanje prioritet odloča o uspešnosti kolektiva. Verjamem, da ima vsak izmed nas na kakšnem področju zelo visoke sposobnosti. Tako je pri iskanju sposobnih sodelavcev zelo pomembno, da vemo, katere sposobnosti sploh iščemo. Osebno imam rad ob sebi sodelavce, ki mislijo s svojo glavo, imajo veliko idej in ki se nikoli ne predajo. Ne maram ljudi, ki se preveč prilagajajo in sprejemajo slabe rešitve zaradi 'miru v hiši'."

"Verjemi vase in nikoli ne obupaj. S trdim delom in malce sreče je možno doseči vse. V kritičnih trenutkih se vedno spomnim tekme finala lige prvakov med Liverpoolom in Milanom v letu 2005. Rečem si: "Če je možno Milanu dati tri gole v šestih minutah, je možno prav vse."


Barbara Špacapan, vodja oddelka za individualno upravljanje premoženja, Probanka:
"Poskušam se držati mota, da delam zato, da živim, in ne obratno."

Zanimivo
Barbara Špacapan je že vse od začetka svoje kariere in zaposlitve pri Probanki avtor mnogih člankov in prispevkov v različnih revijah in časopisih – Finance, Večer, Kapital, Unikat, je pa tudi ena izmed avtoric knjige Vodnik za globalno investiranje. Kot predavateljica gostuje na predavanjih, ki jih organizirajo razne institucije – Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru, Ljubljanska borza, študentske organizacije, revija Kapital – na temo kapitalskih trgov in analiz vrednostnih papirjev. V tem času je bila tudi gostja v raznih televizijskih pogovornih oddajah na programih TV Pika, TV Paprika in RTS. Po njenem mnenju so vodstvene sposobnosti dane že ob rojstvu ali pa jih nekdo pač nima. Človek si jih kasneje zagotovo lahko še izpopolni, a meni, da se vodenja ne moreš naučiti, če za to nimaš žilice. Morda v določeni meri, a to zahteva precej časa in ne pomeni nujno, da postaneš dober vodja. Barbara pravi, da so mednarodne izkušnje izredno pomembne, sploh na finančnem področju. Sama si jih je pridobila v času študija in s poštudijskimi praksami. Pravi, da ji je žal, da nima izkušenj s tega področja, a je kljub temu vesela, da je spoznala nove ljudi, klimo v tujini, nove jezike ...

Kariera
Barbara je leta 2000 diplomirala iz splošne ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V času študija se je odpravila na študij v tujino, v Düsseldorf v Nemčiji, kasneje je opravila tudi prakso v davčno-svetovalnem podjetju iz Hannovra. Diplomsko nalogo je opravila na Univerzi v Uppsali, Švedska, dodatno prakso pa na Oddelku za finance, statistiko in računalništvo na Univerzi v Vaasi na Finskem. Med študijem je bila aktivna članica mednarodne študentske organizacije AIESEC. Leta 2001 se je zaposlila v Probanki kot finančni in borzni analitik, od leta 2004 pa opravlja delo vodje oddelka za individualno upravljanje premoženja ter privatnega bančnika. Trenutno piše magistrsko nalogo na študijskem programu davčno pravo na Pravni fakulteti v Mariboru.

Razmišljanje
"Finančna kariera na ravni mikroekonomije se mi je zdela zanimiva že v času študija, čeprav sem študirala makroekonomijo. S področjem, kjer sedaj delujem, sem se spoznala na praksi na Finskem, zato sem se takrat odločila, da želim na tem področju graditi kariero. Imela sem srečo, da je Probanka takrat iskala podoben kader in da so se odločili dati priložnost prav meni. To je še vedno bolj 'moški' posel, tudi v tujini. Razlog za to je iskati predvsem v zgodovinskih dejstvih, saj so bili borzni posredniki vedno moški, tako kot pri mnogih drugih poklicih. Vendar se tudi na tem področju ženske vedno bolj uveljavljavljamo in mislim, da smo kar uspešne. Ta kariera zahteva zmožnost analiziranja, sprejemanja pomembnih odločitev, spremljanja dogodkov ... Je kar precej zahtevna, saj znanja na tem področju ni nikoli dovolj. Zato je toliko pomembnejše, da zna upravljavec iz vsega obsega informacij in podatkov izluščiti najpomembnejše. Največ pa k temu seveda pripomore praksa. Sama rada opazujem ljudi in razmišljam o tem, za kaj je kdo sposoben. Mislim, da sposobnega človeka odlikuje kar nekaj karakteristik, še posebej iznajdljivost, organizacija, sposobnost komunikacije, vodstvene sposobnosti, samozavest in odločnost ter sposobnost analiziranja in sprejemanja odločitev. Potrebna je ustrezna kombinacija vsega naštetega."

"Prvič: najti področje delovanja, ki ti ustreza. In drugič: potrebno je opozoriti nase, stopiti iz množice in dati drugim vedeti, kaj si želiš. Potrebno je imeti in pokazati samozavest, da ni nobena naloga zate nemogoča ali pretežka."


Matej Tomažin, samostojni finančni svetovalec:
"Najboljši kairerni nasvet sem dobil s strani svoje mame, ki mi je rekla: Zaupaj vase."

Zanimivo
Matej Tomažin je izkušen strokovnjak s področja borzništva, ki trenutno svoj čas posveča samostojnemu finančnemu svetovanju. Do kariere finančnika ga je vodilo zanimanje, kako se svet vrti, pri tem pa je izstopala ekonomska psihologija, ki se jo najlažje vidi prav v finančnem svetu. Pravi, da je delo kot samostojni finančni svetovalec zanimivo, saj opaža, da je v Sloveniji veliko favoriziranja v smislu prodajanja produktov, ki prinašajo največjo provizijo. To pa daje dobro osnovo za zanimanje investitorjev za objektivni oziroma neodvisni pogled na trenutno dogajanje. Pravi, da ga v prihodnosti lahko pričakujemo pri projektih, ki so tako ali drugače povezani s financami. Njegovo razmišljanje in nasvete lahko preberete na njegovem spletnem dnevniku – blogu Pod lupo, na naslovu www.podlupo.blogspot.com .

Kariera
V Iliriko, borznoposredniško hišo, je prišel leta 1996 kot študent prvega letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani. Po enem letu je opravil izpit za borznega posrednika, leta 1998 pa je prevzel upravljanje portfeljev. Leta 2000 je prevzel projekt ustanavljanja in vodenja (kot prokurist) družbe za upravljanje (Ilirika DZU), kjer se je nato tudi redno zaposlil in ostal vse do januarja 2005. Po tej uspešni dobi kot upravljavec sklada Modra kombinacija se je odločil zapustiti podjetje in se podati na večmesečno avanturo po Avstraliji. O tem pravi: "Ker skušam živeti čim bolj uravnoteženo, sem si potovanje predstavljal kot 'nagrado' za uspešno delo v borzništvu." Po vrnitvi se posveča neodvisnemu, samostojnemu finančnemu svetovanju. Trenutno deluje v lastnem podjetju, ki ga je poimenoval JETO5, d.o.o.

Razmišljanje
"Služba je po eni strani moj hobi, zato ni pritiska, da bi službi namenil 'preveč' časa. Seveda je pri tem potrebno paziti, da ne zanemarjaš odnosov tako z bližnjimi kot s prijatelji. Na vprašanje, kakšne kvalitete potrebuje človek, da postane v relativno kratkem času tako uspešen upravljavec premoženja in finančni svetovalec, bi lahko odgovoril, da je potrebno predvsem nabiranje izkušenj. To pomeni, da upravljavec premoženja spremlja vse značilne faze investiranja: od bikovskega trenda, ko trgi rastejo, do evforije, ko vsi razmišljajo le o tem, kako raste in da tako ali tako ne bo nikoli padlo, pa vse do paničnih razprodaj, ko tečaji padajo in res vsi prodajajo. Le tako si pridobiva izkušnje. Pomembno je, da to upravljavec stori s svojim lastnim denarjem, saj so pomembni tisti občutki, ki nastanejo ob samem investiranju. Druga pomembna stvar je kritično opazovanje dogodkov, ki spremljajo borzni svet – se pravi, da pozorno spremljaš, kaj se dogaja, in da imaš do vsega določeno distanco. Prepričan sem, da je vsaka izkušnja pomembna. Tako so za kariero seveda zelo dobrodošle tudi mednarodne izkušnje. Pridobiš jih lahko le tako, da greš v tujino. Bodisi preko kakšne slovenske podružnice bodisi preko kakšnega tujega podjetja. O tem, kdo je vodja, ali se vodja rodi ali pa si je vodstvene kvalitete možno priučiti, menim, da se je vsega možno priučiti, toda le do neke določene mere. Kar nekaj je lastnosti, ki se jih ni možno kar tako enostavno priučiti. Takšni sta recimo odločnost in pogum. Menim pa tudi, da sposobnega človeka ni težko prepoznati. Sposoben človek se bo znal sam obrniti in spraševal bo bistvene stvari."

"Služba je po eni strani moj hobi, zato ni pritiska, da bi službi namenil 'preveč' časa. Seveda je pri tem potrebno paziti, da ne zanemarjaš odnosov tako z bližnjimi kot s prijatelji. Seveda je pri tem potrebno paziti, da ne zanemarjaš odnosov tako z bližnjimi kot s prijatelji. Za uspešno kariero v finančnem svetu so potrebne predvsem izkušnje, druga pomembna stvar pa je kritično opazovanje dogodkov, ki spremljajo borzni svet - se pravi, da pozorno spremljaš, kaj se dogaja, in da imaš do vsega določeno distanco."


Rok Huber

Ime: *
E-naslov: *
Spletna stran:
Komentar: *
Ni komentarjev.

Najdi zaposlitev:
Najdi izobraževanje:

Naslovnica

14 dnevna doza kariernih nasvetov brezplačno

Vaš e-naslov: