|
• Karierni razvoj

Sprememba kariere – da ali ne?

Objavljeno: ponedeljek, 16.6.2008

Tehtanje med delom, ki ga opravljate, in delom, ki si ga želite opravljati, je stalnica v življenju ambicioznih delavcev. Zazrite se vase, odgovor je prav tam! Katarina Kresal, pravnica, političarka, predsednica LDS Štefko Bratkovič, lesarski tehnik, radijski moderator Zmago Jelinčič Plemeniti, farmacevt, politik Valentina Lozar, socialna delavka in kriminalistka, višja svetovalka Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije Borut Veselko, zdravnik, igralec (foto: zaklop.com)

Tradicionalno pojmovanje kariere zaposlenega je v preteklosti pomenilo predvsem napredovanje z nižjih na višje ravni v okviru ene organizacije ali delovnega mesta. Danes pa se pojmovanje kariere umika novim konceptom in definicijam. Kariera vedno bolj pomeni posameznikovo življenjsko pot na področju učenja in dela. Razvoj posameznikove kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti in izkušenj, nadgradnjo na več področjih. Načrtovanje in vodenje kariere pomeni večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. To je torej dejaven proces, katerega sestavni del so različne oblike učenja, dela in sprememb. Sprememba v poklicu in karieri sodi pri sodobni, aktivni populaciji med največje vire frustracij, strahov, pomislekov in stresa. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi dogodki, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo, torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev.

Sprememba poklicne kariere je pozitivna – še posebno, če vidimo v tem prednost zase
Izbira študija ni vedno preprosta odločitev. Iz različnih razlogov si ljudje izberemo smer šolanja ali študija, ki ni najbolj skladna z našimi dejanskimi kariernimi cilji, interesi, željami ali ambicijami. Mnogi posamezniki šele po zaključku šolanja ugotovijo, da jih pritegne in zanima nekaj povsem drugega – in da jih angažiranje v osnovnem poklicu ne bo zadovoljilo. Gre za prelomno odločitev – ali se bom ukvarjal z nečim, kar me pritegne in zadovoljuje, ali zgolj s tistim, kar mi bo omogočalo preživetje. Kadar spoznamo, da lahko živimo tudi od tistega, kar nam prinaša zadovoljstvo, je izbira preprosta. Če se v karieri združita priložnost in pripravljenost, je to vir poklicnega zadovoljstva, ki ga ne kaže zapraviti. Radovan Kragelj, kadrovski strokovnjak, meni, da s spremembo kariere ni nič narobe – še posebno, če vidimo v tem prednost zase. »Če lahko od tega še živimo, je sprememba vsekakor pozitivna. Vpliva na večje zadovoljstvo v življenju in karieri, naraščajočo samozavest ipd. Če pa smo ugotovili, da se naša pričakovanja s spremembo kariere niso izpolnila, pa imamo še vedno možnost vrnitve na stare tirnice ali iskanja nove karierne možnosti,« za revijo Moje delo pripoveduje Radovan Kragelj, direktor podjetja Kragelj & Kragelj d. o. o.

Zunaj osnovne poklicne stroke dela tudi veliko znanih in uspešnih Slovencev, med njimi Katarina Kresal, Štefko Bratkovič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Valentina Lozar in Borut Veselko, ki so nam zaupali svoje karierne »preobrate«.
Radovan Kragelj, ki že vrsto let svetuje najuglednejšim in največjim slovenskim organizacijami ter ustanovam, pravi, da med svojim delom spoznava veliko ljudi, ki so popolnoma spremenili svojo prvotno karierno pot. »Eden najuspešnejših slovenskih filmskih ustvarjalcev je po osnovni izobrazbi arheolog. Kadrovsko področje enega od bolj znanih slovenskih podjetij je uspešno vodil teolog. Poznamo zelo uspešnega komercialista, ki je po osnovni izobrazbi policist, direktorja računalniškega podjetja, ki se je učinkovito preusmeril na področje upravljanja osebnostne rasti. Podobnih primerov je seveda zelo veliko.« Nekoliko drugačnega mnenja pa je mag. Eva Boštjančič, univ. dipl. psih., svetovalka v podjetju BRIO, svetovalni center, d. o. o., ki meni, da je v Sloveniji razmeroma težko narediti spremembo karierne poti, saj veliko delodajalcev najprej išče kandidate z ustrezno izobrazbo, šele nato z ustreznimi izkušnjami ali željami in sposobnostmi. »Poznam kar nekaj primerov, ko so si ljudje želeli korenite spremembe, pa niso našli ustrezne ponudbe na trgu dela.« Tudi v Adeccu v oddelku Executive search vsak dan prejmejo zelo zanimive življenjepise kandidatov, ki so pripravljeni na menjavo področij. »Težko bi zdaj navedla številko, koliko med njimi je sprejelo izzive na novih področjih, lahko pa kot zanimivost izpostavim, da smo v našem oddelku s prihodom v Adecco vsi spremenili svojo karierno pot,« dodaja Monika Karan, vodja področja za marketing, prodajo in trženje na oddelku Adecco Executive search.

Katarina Kresal, pravnica, političarka, predsednica LDS:
»Politika me je vedno zanimala. Pozorno sem jo spremljala že v času študija ter nato v gospodarstvu in odvetništvu. Povabilo, da kandidiram za predsednico stranke, pa me je vseeno presenetilo. Taka priložnost se človeku v življenju ne ponudi velikokrat, zato sem se po temeljitem razmisleku odločila, da sprejmem izziv. To je bila prelomna točka. Vem, da sem se prav odločila, saj mi pretekle izkušnje pridejo prav, izzivi pa so novi, večji: s prenovljeno ekipo pripraviti tako prepričljiv program in projekte, da bodo volilci ponovno zaupali LDS, v naši viziji pa prepoznali zaveznike pri tem, kako voditi Slovenijo, da bomo vsi bolje živeli.«

Štefko Bratkovič, lesarski tehnik, radijski moderator:
»Kako in zakaj sprememba poklica oziroma kariere? Hm. Čudna so pota Gospodova! Ali pa bi temu lahko rekel kar usodna privlačnost! Že odkar se spomnim, me je delo na radiju zanimalo, veselilo in izpopolnjevalo. In potem se je zasvojenost samo še stopnjevala. V resnici nisem imel pojma, kaj želim početi v življenju ter kako bi mi lahko šola ali faks pri tem pomagala. Zato počnite to, kar vam je všeč, sledite svojemu srcu in zaupajte intuiciji. Jaz svojega dela ne bi zamenjal za nič drugega.«

Zmago Jelinčič Plemeniti, farmacevt, politik:
»Ob spremembah v slovenskem političnem prostoru tik pred koncem Jugoslavije sem vedel, da moram, glede na to, da so se izpolnjevale moje zamisli iz poznih 60-tih let, pristopiti k političnim premikom. Ker sem bil v 70-tih letih zaprt zaradi predvidevanja dogodkov, ki so se ravno dogajali, sem se odločil, da v spremembah sodelujem, in tako postal eden glavnih akterjev političnih sprememb. Svoje delo rad opravljam, znanje s področja farmacije pa mi prav tako pride prav.«

Valentina Lozar, socialna delavka in kriminalistka, višja svetovalka Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije:
»Karierna sprememba se je zgodila kot posledica bega možganov iz regije, v kateri sem sicer želela ostati. Ukinitev službe v mojem poklicu, ki še ni bil zrel za podjetništvo, je terjala pot v Ljubljano. Nekako sem se prilagodila okolju. Delo, ki ga sicer z veseljem opravljam, je sedaj na področju podjetništva. Sicer pa spoštujem starše, mlade, učitelje, da se zazrejo vase, v ustvarjanje, podjetništvo, obetavne poklice, ker kariera ni kar tako. Misliti, ustvarjati, delati za dobro prihodnost morajo mladi še prezgodaj, zato naj bo vsaj način bolj prijazen.«

Borut Veselko, zdravnik, igralec:
»Biti igralec je bila moja otroška želja. Ko sem se odločal o fakulteti, se mi je zdelo nekako neodgovorno, da bi bil to moj edini in pravi poklic. Biti nezadovoljen igralec, je bolj boleče, kot biti neuspešen v kakem drugem poklicu. Ko sem diplomiral na medicinski fakulteti, me je popadel nekakšen strah pred tem, da bi kdaj v življenju obžaloval oziroma se spraševal: 'Kaj bi bilo, če bi bil igralec?'. Šel sem na sprejemne izpite na AGRFTV, kjer pa me niso zavrnili, čeprav sem pričakoval, da me bodo. Danes ne čutim želje po zdravniškem poklicu, sploh pa ne pri takšnih odnosih do zdravnikov, kot vladajo v Sloveniji.«

Kdaj je pravi čas, da človek začne novo karierno pot?
»Pravi čas je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več, da smo začeli osebnostno in strokovno stagnirati. Da ne moremo več izrabiti in uporabiti večine svojih potencialov. Da se določenega dela lotevamo z odporom. Da veliko raje opravljamo druge aktivnosti kot pa naloge, ki jih neko delovno mesto od nas zahteva. Pri menjavi kariere je zelo pomembno, da posameznik dobro pozna svoje potenciale, prednosti in pomanjkljivosti. Specializirani svetovalci lahko posameznikom izdelamo natančen inventar njihovih prednosti, prevladujočih potencialov, pomanjkljivosti ipd. In jim v skladu s tem začrtamo oz. predlagamo najprimernejšo karierno pot. Posamezniki, ki so s tem seznanjeni, lahko pri novem (ali obstoječem) delodajalcu bistveno bolj suvereno zagovarjajo svoje prednosti, prevladujoče lastnosti in potenciale, ki bodo v novih kariernih priložnostih prišli bistveno bolj do izraza,« pripoveduje Radovan Kragelj, avtor praktičnega priročnika s področja ocenjevanja in izbora kadrov. Po besedah Igorja Koščaka, regionalnega vodje v podjetju Manpower d. o. o., je menjavo kariere najlažje narediti, ko je človek še v najbolj produktivnih letih, torej med 30. in 45. letom starosti.

H kariernim spremembam pristopamo sistematično
Za menjavo kariere ne obstaja nek profesionalen ali celo predpisan postopek, vendar pa je prav, da k stvari pristopimo sistematično in resno. V prvi fazi je treba jasno opredeliti razlog za menjavo kariere, nato moramo jasno določiti časovni potek menjave, pretehtati vse možnosti zapletov in preprek na poti. »Najpomembneje je, da resnično že obstaja neka možnost večjega uspeha ali razvoja lastne osebnosti z novo začrtano poslovno potjo oz. kariero, kot ga je posameznik dosegel na dosedanji poti. Ne nazadnje, pa mora ta pot biti dolgoročno prava, kajti menjati karierno pot dvakrat, je skoraj nemogoče, če želimo nekje biti resnično uspešni,« svetuje Igor Koščak iz podjetja Manpower d. o. o. Po besedah Vide Gostenčnik, univerzitetne diplomirane psihologinje, je treba biti pri menjavi poklicne poti korekten in delovati transparentno do vseh vpletenih. »Pred tem je treba dobro premisliti, prav tako pa je priporočljivo začetno ekstatičnost ob spoznanju prespati, da se skristalizirajo vzvodi spoznanja in pristnost teh. Na podlagi spoznanj po začetni evforičnosti se lahko pripravi osebni strateški načrt. Iz tega vidika tudi 'headhunting' ni najboljši pristop, saj 'tarča' ni samoiniciativno začutila želje po spremembi in jo lahko pri odločitvi zavedejo egopotrebe.«

Želja naj se izkaže kot dolgoročen projekt in ne impulzivno dejanje
»Želje po drugačnosti in spremembi so v tistem danem trenutku, ko posameznik razmišlja oziroma se odloči za drugačno karierno pot, tako intenzivni, da kar kličejo k takšni odločitvi. Svetujem, da se pred odločilnim korakom analizira obstoječe stanje,« polaga na srce Branka Hutar, direktorica Studia Moderna Storitve. Pomembno je torej, da človek vsake toliko časa oceni uspešnost svoje dosedanje karierne poti in da si postavi karierne cilje za nadaljnje obdobje. Človek, ki optimistično gleda na svojo kariero, bo pri svojem delu prav gotovo bolj učinkovit. Ko zaveje veter sprememb, prav gotovo ni dobro, da je človek eksistenčno ogrožen. Prihranki morajo omogočati vzdrževanje standarda vsaj nekaj mesecev po izgubi zaposlitve. V kolikor je sprememba napačna, je treba poskušati znova in znova. Znano je, da je velik odstotek podjetnikov prva leta životaril, nato pa žel zlato. Napačne odločitve nas samo učijo in krepijo.

O motivih menjave karierne poti
Spreminjanje kariere skozi vse življenjsko obdobje je normalen pojav. Z vidika spreminjanja lahko teoretično razlikujemo stalne, prehodne, hierarhične in cirkularne tipe karier. Stalnih karier je zaradi dinamičnega gospodarskega in tehnološkega razvoja vedno manj.

Težko si je zamisliti poklic, ki v tem razvoju ni doživel večjih ali manjših sprememb. Prehodne kariere so značilne za vrsto poklicev, ki so zelo odvisni od tržnih nihanj (npr. sezonski delavci). Hierarhične kariere pomenijo vzpenjanje (lahko pa tudi spuščanje) po hierarhični lestvici v organizaciji. Cirkularne kariere se lahko spreminjajo bolj dramatično, zanje pa je značilno, da človek opravlja določeno delo nekaj let, se pri tem osebnostno razvija, potem pa popolnoma menja poklic in karierno usmeritev. Pomembno je omeniti, da je spreminjanje kariere tesno povezano z osebnim razvojem. Če se ne spreminjamo, stagniramo. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi motivi, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo. Druge spremembe kariere so spodbujene z dozorevanjem osebne vizije glede svoje identitete (pogleda na samega sebe). Po besedah red. prof. dr. Edvarda Konrada, ki na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava psihologijo dela in organizacije, je pravi čas za spremembo torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev.

»Iz znanj, ki jih imamo na področju upravljanja človeških virov tako v smislu selekcije kot tudi razvoja kadrov, ugotavljamo, da bi lahko dejavnike oziroma motive, ki ljudi pripeljejo do spremembe karierne poti, uvrstili v skupino osebnostne rasti ali v skupino egopotrebe. Spremembo karierne poti, ki je posledica samospoznavanja skozi proces osebnostne rasti in omogoča razvoj lastnih talentov, smatramo za zdravo, saj pozitivno vpliva tako na količino življenjske energije in občutek izpolnjenosti kot tudi na psihofizično zdravje, medtem ko karierne spremembe, ki nastanejo kot posledica egopotreb vodijo v izgubo smisla pri delu, pogosto pa tudi v izgorelost oz. t. i. 'burnout'. Da lahko posameznik naredi tako velik korak spremembe kariere iz zdravih vzrokov, mora pred tem spoznati svoje talente, poslanstvo oz. kaj resnično želi. Gre za dolg proces, ki ne pride čez noč in s katerim se zaradi sprememb družbenih vrednot sicer sooča vse več ljudi. Še vedno pa večina posameznikov na razgovorih za zaposlitev ob vprašanjih, 'Kateri so vaši talenti?', 'Kaj je vaša strast?' ali 'Kaj je vaše poslanstvo?', obnemi, kar je dokaz, da se še vedno iščejo in so pogosto žrtve egopotreb.«

Sprememba kariere je predvsem osebna izkušnja in zato ni možno dati splošnega nasveta kako, kdaj in zakaj menjati karierno usmeritev. Če posameznik ve le, da bi rad spremenil kariero, ne ve pa, v katero smer, strokovnjaki svetujejo, da se posluži kariernega svetovanja oz. coachinga. »Med psihologi še vedno obstaja tendenca, da ocenjujejo sposobnosti ljudi na način, kot da jih ni mogoče razvijati in da so prirojene. Vse, kar s tem naredijo, je, da ljudi pospravijo v predalčke, s katerimi se identificirajo in si tako omejijo rast. Manj je tistih strokovnjakov, ki resnično pomagajo odkrivati skrite potenciale in pravilno svetujejo, kako jih razvijati,« pravi Vida Gostenčnik, univerzitetna diplomirana psihologinja.

Menjavo kariere je najlažje narediti, ko je človek še v najbolj produktivnih letih, torej med 30. in 45. letom starosti!

Pravi čas je, ko ugotovimo, da nas obstoječa kariera ne zadovoljuje več. Življenje je le eno in več kot polovico ga preživimo delovno, torej naj bo delo prijetno in zadovoljujoče!