Profesionalni športnik po končani karieri = ljubljenec občinstva, neopažen na trgu dela
Objavljeno: petek, 06.6.2008
Anja Beslič, vodja programa zaposlovanja športnikov Adecco H.R. d.o.o.
Slavko Duščak, košarkaš, nekdanji slovenski košarkaški reprezentant (foto: Aleš Fevzer, Union Olimpija)
Jernej Damjan, smučarski skakalec
Franci Petek, športni direktor za skoke in nordijsko kombinacijo
Jernej Damjan, Slavko Duščak in drugi o problematiki zaposlovanja profesionalnih športnikov v Sloveniji.
Večina športnikov se vsaj enkrat sooči z dejstvom, da mora po zaključeni športni karieri pričeti razmišljati o povsem drugačni – zaposlitveni karieri. Nepoznavanje trga dela in občutek neobvladljivosti situacije lahko povzročita pravo življenjsko krizo. Upoštevajoč dejstvo, da si mnogi profesionalni športniki tekom športne kariere niso pridobili delovnih izkušenj, nekateri pa so zaradi popolne predanosti športu opustili tudi šolanje in druge oblike izobraževanja, je za mnoge situacija resnično izredno težka. Kaj naj sedaj počnem? Kaj sploh znam? Saj nimam nobenih izkušenj! Velika prelomnica, ki lahko mnogim popolnoma spremeni življenje. Nekaterim na bolje, mnogim na slabše. In kdo je tisti, ki jim pri tem lahko aktivno pomaga?
Vrhunski šport od slehernega športnika zahteva obilo energije, vztrajnosti, predanosti, volje in trdega dela. Ob tem nekaterim uspe in se prebijejo na sam vrh, nekaterim za malenkost zmanjka, številni drugi, pa kljub enakim vložkom energije in napora, dosegajo prav tako dobre, a žal ne vrhunske rezultate. Vsi, z izjemo peščice (tistih, ki so si tekom športne kariere pridobili dovolj dobro finančno osnovo in širok krog poznanstev, kar jim je omogočilo ali da so odprli svoje lastno podjetje ali pa so si na podlagi odlično zgrajene lastne BZ poiskali želeno ugledno in hkrati dobro plačano delo) pa se ob koncu športne kariere znajdejo na pragu velike življenjske prelomnice- trgom dela.
»Seveda imamo problem, ne vsi, večina pa zagotovo. Posebej so pred dilemo tisti športniki, ki morajo predhodno končati kariero, ne da bi se sami za to odločili (poškodbe, pomanjkanje ponudb, ipd.). Vsi seveda ne moremo dolgoročno ostati del športa, časa za vzporedne interese pa je v vrhunskem športu izredno malo. Nujno je potrebno t.i. obdobje "mirovanja", da se najde nova pot.«, je poudaril Slavko Duščak in dodal: »Ko si aktiven športnik, ti to ne povzroča nikakršnih težav. Če se ne posvetiš športu, ne dosežeš uspeha. Malokdo je sposoben dveh karier hkrati, športne in študijske. Mogoče je problem tudi v medijski izpostavljenosti in zasluženemu denarju, ki ti daje navidezno varnost. Eno od rešitev vidim v športnih šolah, kjer bi bila združena tako šport kakor tudi šola. Oboje je namreč ključnega pomena za razvoj mladega športnika. In to nalogo bi morali osnovnošolcem izpostaviti prav mi, starejši športniki. Ko obiščemo šole in nas sprejemajo kot svoje idole, jim moramo predstaviti tudi vse »ne-lepe« plati profesionalizma. Veliko vlogo pa vidim tudi na strani staršev, ki morajo svojim otrokom postaviti uresničljive cilje.«
Tudi Jernej Damjan, zdajšnji aktivni vrhunski profesionalni športnik slovenske smučarske skakalne reprezentance, deli podobno mnenje: »osveščanje mladih športnikov, ki se šele podajajo na aktivno športno pot, je ključnega pomena. Sam sem se znašel v težki situaciji, popolnoma na tleh (slab v skokih in slab v šoli) in šele v tistem trenutku sem se pričel zavedati, kaj to pomeni in kreniti na pravo pot. Menim, da je danes zavedanje tovrstne problematike premajhno. Z ustreznim osveščanjem bi lahko mlajšim generacijam športnikom prihranili podobne težave ter jih podrobno seznanili s pozitivnimi in negativnimi vidiki področja, v katerega se podajajo. Pomembno pa je, da pri tem sodelujejo vsi, tako starši kot tudi trenerji in da kdorkoli od deležnikov ne zagovarja izključno enostranskih interesov (starši, da mora otrok narediti le šolo, trenerji pa v smislu »pusti šolo, ti raje treniraj«). Športnikom bi morali prej predstaviti, kaj v celoti pomeni »biti del vrhunskega športa«. Na splošno pa menim, da pri nas športnikov ne cenimo dovolj. Predvsem država se premalo trudi, da bi jim pomagala do službe, vse je na nas športnikih. Glede na to, da športniki na nek način nastopamo tudi v vlogi promotorjev Slovenije, bi lahko država za nas naredila več. In to bi moralo veljati za veliko večino športnikov, ne pa le za peščico športnikov, za katere je poskrbljeno.«
Eno od oblik pomoči vključevanja športnikov na trg dela predstavlja brezplačen program Adecco atleti, ki ga v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) in Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK) omogoča največja kadrovska agencija na globalnem in slovenskem trgu, Adecco. Program so razvili, da bi vzpodbudili zanimanje za športnike, kot ene od težje zaposljivih skupin. Cilj programa je seznanitev športnikov z vsemi možnimi oblikami prehoda iz športne v zaposlitveno kariero, predstavitev kompleksnega procesa iskanja dela ter nudenje brezplačnega individualnega svetovanja temo gradnje zaposlitvene kariere. Pomoč je namenjena vsem športnikom: tistim, ki se odločijo za prenehanje športne kariere, tistim, ki so še vedno aktivni športniki in seveda mladim, ki se šele podajajo na pot profesionalnega športa. Po drugi strani pa skušajo s programom informirati tudi potencialne delodajalce ter jim predstaviti vse pozitivne vidike zaposlovanja profesionalnih športnikov.
Adecco Slovenija ima trenutno v programu 15 športnikov in prizadevajo si, da bi do konca leta vsem pomagali pri gradnji zaposlitvene kariere in do ustrezne zaposlitve. V Adeccu so izredno navdušeni nad letošnjim sodelovanjem s Slovensko skakalno in nordijsko reprezentanco. » Kar se tiče razmišljanja in strategije sem izredno vesel pobude s strani programa Adecco atleti. Pri celostnem razvoju športnika sam dajem velik poudarek na razvoju športnika kot kompleksne osebnosti. Pomembno je, da športnikom nudimo celovito podporo na vseh področjih, na področju izobraževanja, strokovnega usposabljanja ter kasneje z nasveti in napotki pri seznanjanju in vključevanju na trg dela.«,je poudaril Franci Petek, športni direktor za skoke in nordijsko kombinacijo.
Tudi Košarkarska zveza Slovenije (KZS) je letos nastopila kot partner v programu Adecco atleti. Njihov predstavnik za odnose z javnostmi je poudaril »KZS se pri delu z igralci in igralkami mlajših starostnih kategorij trudi vzpostaviti model, pri katerem je izobrazba čim bolj enakovredna športnemu udejstvovanju mladih. Še kako se namreč zavedamo, da je potrebno v našem športu razviti čim širši spekter osebnosti, zato smo se odločili, da stopimo v stik s podjetjem Adecco, ki nam bo pomagalo pri poklicnem in kariernem usmerjanju udeležencev slovenskih reprezentančnih selekcij. Delati le za to, da se prek naših dejavnosti razvijajo le športniki, se nam namreč zdi preveč ozkogledno, zato bomo v prihodnje vložili vso energijo, znanje, čas in povezavo z Adeccom, da bi mladim omogočili čim širše možnosti za načrtovanje kariere, iskanje rešitev za prihodnost vsakega posameznika in temeljito analizo njihovih potencialov.«
Le to je tisto pravo razmišljanje in udejanjanje idej, ki bo našim športnikom »ambasadorjem Slovenije« omogočimo boljši jutri in vseživljenjsko kariero!
|