Športna tekmovanja ponavadi zahtevajo izjemno velik osebni vložek ne glede na to, ali je športnik pri vrhu ali le ''povprečen''. Naporni treningi športnikom dopuščajo le malo časa za pripravo na življenje po koncu športne poti, mnogi med njimi s tekmovanji končajo šele v svojih poznih tridesetih letih, večina brez ustrezne izobrazbe, in do tega trenutka sploh niso razmišljali o svoji prihodnosti. Uspešni športnik je zagotovo skozi svojo športno pot dobil zveneče ime, kar je prednost pred nešportnikom v tem, da ga okolica že pozna. Republika Slovenija v zaposlovanju športnikov ne zaostaja veliko v primerjavi s tujino, vendar je razlika v njihovi poslovni naravnanosti, saj še niso naučena, kako izkoristiti prednosti vrhunskega športnika bodisi v promocijske namene skozi produkte in storitve ali kako športnikove sposobnosti prenesti v poslovno življenje.

 

Uspešen športnik je dober športnik

Merilo za uspešnega športnika so njegovi rezultati, vendar lahko športnik sam sebe dojema kot uspešen, če doseže cilje, ki si jih sam postavi, ali če športnika v mlajših letih šport odvrača od stranpoti, ter vztrajanje na športni poti, pojasni Tone Vogrinec ter dodaja, da si športnik mora zastaviti realne cilje, ki jim lahko sledi, ter da izpolnjuje tudi izvenšportne cilje.

 

Imajo športniki osebnostne lastnosti, ki jim lahko pomagajo do uspešne poslovne kariere?

Tone Vogrinec pravi, da absolutno. Večina uspešnih športnikov ima lastnosti, kot so: vztrajnost, delovne navade, izkušnje, odprte oči, komunikacija. Eni tega nimajo, je pa možno ogromno stvari iz športa prenesti v poslovno življenje. Tisti, ki hoče v nekem športu uspeti, se mora temu 100 odstotno posvetiti. Je pa mladim jasno, da če hočeš uspeti, moraš v svet. Najpomembnejše je znanje jezikov.

 

Kdaj je pametno končati s športom in se posvetiti poslu?

Prvi veliki mejnik v športni karieri je matura; takrat se ponavadi športniki odločijo, ali bodo sploh nadaljevali s športno potjo ali pa bodo prenehali in se posvetili študiju. Drugi mejnik je starost, vendar se meja aktivnih športnikov pomika krepko čez 30. leto starosti. Ponavadi športniki ne dobijo skoraj nobene pomoči, razen redki, ki dobijo nekaj pomoči sponzorjev, a jih je res zelo malo. V redkih primerih dobijo od kluba in trenerjev nekaj koristnih nasvetov, a pogosto ne poznajo trga dela, kar je kasneje pogosto le začasna rešitev. Praviloma dobri vrhunski športniki ne potrebujejo kvalitetne formalne izobrazbe, temveč le vztrajnost in iznajdljivost, kjer velja neko nepisano pravilo, ki pravi: višje kot si uvrščen na svetovni lestvici, več možnosti imaš kasneje biti uspešen, seveda k uspešni poslovni karieri vsekakor prispevajo znanja tujih jezikov in pa seveda pridobljena poznanstva v času športnikove kariere. Vendar je v Sloveniji tudi še tako vrhunskim športnikom težje zaradi majhnosti države. Za zapolnitev luknje v zaslužku športnikov kot eni izmed prvih v Sloveniji skrbijo v podjetju Adecco, ki je agencija za upravljanje storitev na področju zaposlovanja in upravljanja človeških virov. "Adecco sodeluje z Olimpijskim komitejem na mednarodni ravni, od letos naprej pa tudi z OKS-om, s katerim na nek način selekcionira športnike, ki bodo sodelovali v našem programu tekom njihove aktivne kariere, nato pa jih mi po pogovorih ustrezno usmerjamo pri iskanju zaposlitve," je povedal Miro Smrekar, izvršni direktor Adecco Slovenija, in dodal: "Vendar za uspešnega podjetnika ni dovolj le to, da te vsi poznajo, temveč mora uspešen podjetnik sprejemati tudi pomembne odločitve, zato mislim, da ta povezava ni tako pomembna, kljub temu da je športnik s seboj 'prinese' neko energijo in je vajen trdega dela, kar odlikuje tudi uspešnega podjetnika."

 

Nasvet za mlade

Predvsem je pomembno, da mladi skušajo pravočasno ugotoviti, kaj ne želijo postati, saj potem ostane le še nekaj smeri. Meja, kjer se je potrebno odločiti, pada, današnji 14-letniki so prav gotovo bolj pripravljeni na življenje kot pa 14-letniki pred 50 leti. Potrebno je združevati interese in iskati informacije. Velika nevarnost je v tem, da mlad človek podleže staršem, ko hočejo starši na podlagi svojih izkušenj absolutno nekoga v nekaj usmeriti. "Mladi danes predvsem gledajo na to, kje je več denarja," pravi Tone Vogrinec. "Seveda je denar pomemben, ni pa najpomembnejši," še dodaja. Ena stvar so interesi, kaj bi rad delal, kaj te veseli. V kolikor nekaj delaš, česar nimaš rad, samo zaradi denarja, boš to delal opravljal slabo in bo denarja manj. Ali pa obratno. Lahko imaš ogromno denarja. A to ne pomeni nič, če te to ne veseli. To je treba uskladiti. Če si uspešen, rasteta tako veselje kot uspešnost. 

 

Miro Smrekar, izvršni direktor Adecco Slovenija:

"Podjetja v Sloveniji še ne znajo izkoristiti prednosti vrhunskega športnika."

 

Tone Vogrinec, nekdanji direktor smučarskih repezentanc:

"Športnik si mora zastaviti realne cilje, ki jim lahko sledi, ter izpolnjevati tudi izvenšportne cilje."

 

Slavko Kotnik, zastopnik za igralce in trenerje:

''Kot športnik sem bil zelo trmast, imel sem veliko volje in želje.''

 

Slavko Kotnik je svojo uspešno košarkarsko kariero povezal s svojo uspešno poslovno. Sedaj zastopa in skrbi za igralce ter trenerje, poleg tega po Evropi išče tudi mlade upe, zvezdnike prihodnosti.

 

M.D.: Zakaj ste v svoji aktivni športni karieri odstopali od povprečja, zaradi česa ste bili boljši od vrstnikov?

S. Kotnik: "Nekaj ti da narava, nekaj pa je sreča, po mojem nisem talent, vendar sem zaradi višine izkoristil priložnost, pri čemer pa sem imel veliko volje in želje ter seveda trme."

 

M.D.: Kdaj je za športnika pametno končati s športom in se posvetiti poslu?

S. Kotnik: "Obstaja več uspešnih športnikov, ki dopoldne delajo, popoldne pa trenirajo. Za športnika je zato najbolje, da konča svojo kariero takrat, ko je nekaj dosegel, ko v sebi čuti, da je izpolnil svoje cilje."

 

M.D.: Je za profesionalnega športnika težek preskok iz športnega v ''normalno'' življenje?

S. Kotnik: "Športnik, ki trenira 20 let, si prilagodi življenje treningu in igranju. To pomeni, da te vodijo šport in ljudje, ki so s tem povezani. Ne razmišljaš o tem, ali je karta za letalo kupljena, v katerem hotelu boš živel, kako bo potekal tvoj dan ... To enostavno pomeni, da si voden in da si v klubu zato, da igraš. A ko končaš kariero, se znajdeš na stopnji nekoga, ki je končal s študijem in ne ve, kako iti naprej. Na tej točki se precej športnikov težko znajde."

 

M.D.: Imajo športniki težave zato, ker so navajeni višjih zaslužkov in večjega ugodja?

S. Kotnik: "Vrhunski športniki smo bili navajeni višjega finančnega nivoja ter življenjskega ugodja, zato si lahko v tistem trenutku privoščiš več, nekateri športniki pa pogosto ne razmišljajo v času vrhunske kariere o življenju po končanju športne poti. Takrat nastanejo težave; športnik mora spremeniti navade, okolje, prijatelje, prav tukaj pa se veliko športnikov ne znajde še posebej zato, ker se jim bistveno spremeni zaslužek."

 

Nekaj osrednjih misli iz članka: