Sodobne metode kadrovanja preko spleta
Objavljeno: petek, 17.11.2006
V hitro spreminjajočem svetu se skupaj s poslovanjem spreminja tudi način kadrovanja. Tradicionalni japonski način vseživljenske zaposlitve v enem podjetju postaja preteklost. Trendi na trgu vodijo k vse večji fluktuaciji trga dela, za stalno zaposlitev šteje že vsaka zaposlitev, daljša od enega leta.
V razvitih državah se je uveljavil trend zaposlovanja, ki zahteva pogosto migracijo kadrov na delovnih mestih znotraj podjetja in med podjetji. Zaposleni, ki v relativno kratkem času opravljajo več del na različnih delovnih mestih, veljajo za bolj izkušene in fleksibilne sodelavce. Podjetja, ki svojih 'čet' ne prevetrijo, pogosto zapadejo v rutinske delovne odnose in načine dela ter izgubljajo v boju s kreativnejšimi tekmeci.
Iskanje zaposlitve poteka preko mnogo več kanalov, kot v preteklosti. Zaradi vse hitrejše migracije zaposlenih postajajo le-ti iskalci potencialne zaposlitve praktično vse življenje, nekdanjo lojalnost zaposlenih podjetju zamenjuje najemniški odnos. Zaposleni podjetju nudijo vsa svoja znanja in sposobnosti, zahtevajo pa takošnje bonitete, niso pripravljeni vlagati svojega časa v podjetje za koristi v daljni prihodnosti.
Pri iskanju željenega delovnega mesta v izbranem podjetju iskalci zaposlitve uporabljajo različne tehnike, od tehnik mreženja, do spremljanja zaposlitvenih oglasov in koriščenja storitev zaposlitvenih agencij.
Internet kot način kadrovanja
Preko 50% kadrovanja v razvitih državah poteka preko interneta. Prednosti interneta za potrebe kadrovanja so predvsem v hitrosti prenosa informacij med iskalci in ponudniki in predstavlja cenovno ugodno obliko obveščanja. Specializirane aplikacije omogočajo hitro selekcijo prijav na delovno mesto in olajšajo potrebno korespondenco med iskalcem in ponudnikom zaposlitve.
Centralne baze podatkov iskalcev zaposlitve s primerljivimi podatki ter možnostjo uporabe iskalnikov so veliko bolj uporabne za potrebe kadrovanja, kot registratorji zastarelih življenjepisov v papirni obliki. Hitra distribucija informacije o kadrovski potrebi in možnost hitre obdelave informacij o iskalcih zaposlitve sta glavna razloga za hiter razvoj spletnega kadrovanja v zadnjih petih letih.
Za svoje potrebe so internet začele uporabljati državni uradi za zaposlovanje, kadrovske agencije, pozneje pa tudi podjetja, ki kadrujejo neposredno preko lastnih spletnih strani. Resnični zmagovalci spletnega kadrovanja pa so kadrovski portali, ki delujejo kot spletne zaposlitvene agencije. Zanje velja, da oblikujejo velike lastne baze podatkov iskalcev zaposlitve, katere obveščajo o potrebah svojih naročnikov. Največje med njimi (monster.com, hotjobs.com) se lahko pohvalijo z preko 700.000 iskalci zaposlitve v svojih bazah in ponudbo delovnih mest, ki geografsko pokrivajo vse razvite države. Velike baze iskalcev zaposlitve so zanimive za podjetja, ki z uporabo storitev portala obvestijo veliko število iskalcev zaposlitve, slednji pa želijo uporabljati portal zaradi velike količine oglasov, ki jih portali ponujajo in krog je sklenjen.
Oblike uporabe spleta kot medija za kadrovanje
Uporaba interneta za potrebe kadrovanja je zelo obširna. Iskalec sodelavca lahko objavi oglas na svojih spletnih straneh. Lahko oblikuje lastno podatkovno bazo potencialnih kandidatov za zaposlitev in s sistemom elektronskega obveščanja distribuira svojo zaposlitveno potrebo ustreznim kandidatom. Najbolj pogost način pa je uporaba zaposlitvenih portalov in njihove baze iskalcev zaposlitve.
Uporabniki spletnega načina kadrovanja
V svetu je tak način kadrovanja najhitreje zaživel na področju informacijske tehnologije. Osnovni pogoj uporabe spletnega kadrovanja za iskalce zaposlitve je poznavanje interneta in znanje iskanja zaposlitve preko interneta. Zaradi same strukture uporabnikov interneta so najbolj uspešna iskanja kandidatov za delovna mesta, ki zahtevajo med peto in sedmo stopnjo izobrazbe. Iskanje manj izobraženih kadrov so pogosto neuspešna, ker slednji ne uporabljajo interneta, za iskanja vodstvenega kadra pa se navadno uporabljajo druge, bolj osebne oblike kadrovanja.
|