Kaj je novega na področju delovnih razmerij
Objavljeno: četrtek, 11.9.2008
Z novelo zakona o delovnih razmerjih so se povečale nekatere možnosti delodajalca za prožnejše zaposlovanje delavcev.
Z novelo zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 103/07 z dne 13.11.2007) so podrobneje urejena posamezna vprašanja, uvedene pa so tudi nekatere vsebinske novosti.
Prožnejše zaposlovanje
Povečale so se možnosti delodajalca, da v okviru istovrstnih del delavca prerazporedi na drugo delovno mesto, ne da bi zato moral sklepati novo pogodbo o zaposlitvi. Na ta način je zagotovljeno bolj prožno delovno razmerje, saj se delo lahko prilagaja glede na potrebe delovnega procesa.
Zaposlovanje za določen čas
Možnosti zaposlovanja za določen čas so po novem širše. Veljajo predvsem v primerih, ko nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za delo, v primerih zaposlovanja vodilnih delavcev in zaposlitev za opravljanje dela na projektu. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je predvidena možnost, da se pogodba sklene v trajanju, ki presega siceršnjo omejitev dveh let. Po novem se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas največ enega leta s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela pod pogojem, da nobeden od kandidatov ne izpolnjuje pogojev in da je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.
Spremembe v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki neopravičeno izostane z dela v trajanju najmanj 5 zaporednih delovnih dni, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti svojega delodajalca (46. člen). Uveden je nov razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer v primeru ugotovljene nezmožnosti za delo zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (35. člen). Zagotovljeno je ustreznejše pravno varstvo delavcev v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov (32. člen). Podrobneje je urejen predhodni zagovor delavca v primerih izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in rešitve, kdaj razgovora ni potrebno izvesti (32. člen). Natančneje so opredeljene zaveze delavca in delodajalca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi z istočasno ponudbo druge ustrezne zaposlitve (37. člen).
Varstvo starejših delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi
Iz razloga podaljšanja aktivne zaposlitve starejših delavcev, se uveljavlja rešitev, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ponuditi starejšemu delavcu pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, na ustreznem drugem delovnem mestu.
Delovni čas in letni dopust, nadure
Ob vsakokratnem pisnem soglasju delavca je dovoljeno opraviti največ do 230 nadur letno, delodajalec pa sme delavcu odrediti največ 170 ur (prej 180) letno. Z novelo zakona niso spremenjene dnevne, tedenske in letne časovne omejitve, po katerih je dovoljeno opraviti največ 10 ur dnevno, največ 8 nadur tedensko in največ 20 nadur mesečno.
V primeru ko delavec menja zaposlitev med koledarskim letom, je vsak delodajalec dolžan zagotoviti sorazmerni del letnega dopusta in sorazmerni del regresa za letni dopust.
Če delavec zaradi lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mora delodajalec pisno obrazložiti svojo odločitev najmanj v roku enega dni pred razporeditvijo delovnega časa.
Delodajalec je obvezan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Sorazmernost pravic pri zaposlitvah s krajšim delovnim časom
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, razen v primerih, ko dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.
V primeru, da se delavec delni upokoji in dela še naprej s krajšim delovnim časom, mu pripada pravica do sorazmernega dela odpravnine, pravico do preostalega sorazmernega dela odpravnine pa uveljavlja ob popolni upokojitvi.
Delovna knjižica
Delovna knjižica s 1.1.2009 ne bo več obvezen dokument delavca. V prehodnem obdobju bo zagotovljen dostop do originalnih podatkov v javnopravnih bazah podatkov.
Druge novosti
Novosti so še: večja zaščita delavcev pred diskriminacijo in trpinčenjem na delovnem mestu, skrajšanje odpovednih rokov iz poslovnih razlogov, ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, bolj fleksibilna organizacija delovnega časa za mobilne delavce, učinkovitejše izvajanje nadzora nad izvajanjem zakona idr.
Status starejših delavcev po Zakonu o delovnih razmerjih
Po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07) delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.
Prej veljavni zakon je določal različno starost, ki je opredeljevala starejše delavce (moški – 55 let, ženske – 50 let). S prehodno določbo 236. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, 42/02 z dne 15.5.2002) je bila določena postopnost zviševanja starosti za ženske glede pridobitve statusa starejše delavke, katere namen je bil, da se enotna starost 55 let, ki je predvidena za moške in ženske v 201. členu zakona, ne bi uveljavila takoj, temveč šele po določenem obdobju.
Med usklajevanjem s socialnimi partnerji o rešitvi vprašanja varstva starejših delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (114. člen ZDR) je bilo v začetku leta 2002 predlagano, da naj se starost, ki opredeljuje starejše delavke, zvišuje postopoma, in sicer tako, kot se zvišuje starost za ženske za pridobitev minimalnih pogojev za starostno upokojitev po Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 107/07 z dne 23.11.2007) je bila odpravljena nedoslednost prehodne določbe, po kateri naj bi bila izenačitev z moškimi delavci (55 let) dosežena leta 2014. Zviševanje starosti za ženske in izenačitev z moškimi delavci se po noveli zakona konča oziroma izteče leta 2015.
Za ženske velja, da v prehodnem obdobju do leta 2015, uživajo posebno varstvo delavke, ki so starejše od:
V letu Starost
2008 52 let, 8 mesecev
2009 53 let
2010 53 let, 4 mesece
2011 53 let, 8 mesecev
2012 54 let
2013 54 let, 4 mesece
2014 54 let, 8 mesecev
2015 55 let
Posebne pravice, ki veljajo za starejše delavce, se nanašajo tudi na primere odrejanja nadurnega dela, odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in odmerjanju trajanja letnega dopusta.
Ob vsakokratnem pisnem soglasju delavca je dovoljeno opraviti največ do 230 nadur letno, delodajalec pa sme delavcu odrediti največ 170 ur (prej 180) letno.
|